Zha mai angle

Zha kai e lista

SIKAIMOS 32

E Amperetsia le Devleski gata amperetsil!

E Amperetsia le Devleski gata amperetsil!

E Amperetsia le Devleski astardias te amperetsil ando cheri ando borsh 1914. Ande godo borsh astarde te getonpe le giesa kai amperetsin le manush. Sar zhanas godo? Aida dikhas, iek profesia katar e Biblia, ai sar parhudili e lumia ai le manush de kin o borsh 1914 zhi akana.

1. So phendias de mai anglal e Biblia?

O libro katar o Daniel phenelas ke e Amperetsia le Devleski sas te amperetsil polme te nakhen le borsh kai bushenpe le efta vriemi (Daniel 4:16, 17). Polme, kana o Jesus sas pe phuv, dias duma pa kako sar le vriemi kai sas dine le themenge ai sikadias ke sachi getosaili godia vriama (Luk 21:24). Mai angle si te dikhas ke le efta vriemi getosaile ando borsh 1914.

2. Sar si le manush ai e lumia de kin o borsh 1914?

Le disipluria pushle katar o Jesus: “So avela o semno ke aves, ai ke getolpe e vriama?” (Mate 24:3). O Jesus phendias lenge pa but prame kai sas te nakhen polme te astarel te amperetsil ando cheri ande Amperetsia le Devleski. Dias duma pa o marimos, e bokh ai kana izdrala e phuv (chito Mateo 24:7, NWT). E Biblia vi dias duma pa sar si te aven le manush andel palune giesa ai godo kerela te na avel vushoro te rhevdis (2 Timote 3:1-5). De kin o borsh 1914, sa kakala prame dikhion mai but.

3. De kin astardias e Amperetsia le Devleski, sostar e lumia si pherdo chorhumos?

Polme te avel o Jesus Amperato anda e Amperetsia le Devleski, sas iek marimos ando cheri mashkar o Jesus ai o Satanas ai leske angeluria chorhe. Kako dushmano chi nirisardias, ai sar mothol e Biblia sas shudino pe phuv ai leske angeluria sas shudine lesa (Sicharimos [Apokalipsis] 12:9, 10, 12). Vo defial joliariko lo ke zhanel ke ande tsirha vriama si te avel mundardo. Pala godo, anel dukh ai kino pe sa e Phuv. Akana aliaras sostar e lumia si pherdo chorhumos! Numa e Amperetsia le Devleski si te ankalavel sa kakala bedi.

TE MAI SIKIOS

Aida dikhas so sikavel amen ke e Amperetsia le Devleski astardias te amperetsil ando borsh 1914 ai so trobus te keras kana aliaras godo.

4. Le profesii la Bibliake ningeren amen ka o borsh 1914

Sas iek amperato anda e Babilonia kai busholaspe Nabucodonosor. O Del kerdias te avel les iek suno kai sikavelas iek profesia. Godo suno ai so phendias o Daniel sikaven ke kacha profesia del duma pa e amperetsia katar o Nabucodonosor ai e Amperetsia le Devleski (chiton Daniel 4:17). a

Chiton Daniel 4:20-26. Polme dikhen le patretsi kai aven ai den duma pa:

  • A) So dikhlias o Nabucodonosor ando suno? (Dikhen le verseturia 20 ai 21).

  • B) Ai e salka (o osh), so sas te avel lasa? (Dikhen o verseto 23).

  • C) So sas te avel polme te nakhen le “efta vriemi”? (Dikhen o verseto 26).

E salka ando suno ai e Amperetsia le Devleski

E PROFESIA (Daniel 4:20-36)

Amperetsia

A) Iek bari salka

Chi amperetsil

B) “Shinen e salka” zhi “kai nakhena le efta vriemi lake”

E amperetsia vazdini pale

C) “Si te les pale e amperetsia”

E pervo data kai kerdili chachi e profesia:

E PERVO DATA KAI KERDILI CHACHI E PROFESIA

Amperetsia

D) O Nabucodonosor, o amperato anda e Babilonia

Chi amperetsil

E) Polme katar o borsh 606 m.a.K. b o Nabucodonosor diliailo ai nashtisardias te amperetsil ande efta borsh

E amperetsia vazdini pale

F) O Nabucodonosor sastiol ai pale astarel te amperetsil

E duito data kai kerdili chachi e profesia:

  • G) Kon sas e salka? (Chiton 1 Crónicas 29:23).

  • H) Kana mekle te amperetsin? Sar zhanas ke chi amperetsinas kana o Jesus sas pe Phuv? (Chiton Lucas 21:24, NWT).

  • I) Kai ai kana vazdili pale kacha amperetsia?

E DUITO DATA KAI KERDILI CHACHI E PROFESIA

Amperetsia

G) Amperaturia anda o Israel kai amperetsinas ando anau le Devlesko

Chi amperetsil

H) Ando borsh 607 m.a.K. e Jerusalen sas peradi; le amperaturia anda o Israel chi mai amperetsin pe 2.520 borsh

E amperetsia vazdini pale

I) Ando borsh 1914 o Jesus astarel te amperetsil ando cheri sar o Amperato anda e Amperetsia le Devleski

Sode si le efta vriemi?

So phenel e Biblia ande uni verseturia azhutil amen te aliaras aver. Iek ejemplo si, kana mothol ke 1.260 giesa si trin vriemi ai dopash (Sicharimos [Apokalipsis] 12:6, 14). Efta vriemi si duvar mai but, 2.520 giesa. Univar, ande Biblia, iek gies si iek borsh (Ezequiel 4:6). Ai le efta vriemi kai mothonpe ando libro katar o Daniel si 2.520 borsh.

5. Ando borsh 1914 e lumia parhudili

O Jesus phendiasas sar sas te avel e lumia polme te astarel te amperetsil. Chiton Lucas 21:9-11 [NWT] ai den duma pa:

  • Save prame kai mothol kacha profesia dikhes vai ashunes agies?

O apostol Pavlo phendias sar sas te aven le zhene andel giesa kai ashena tela e amperetsia le manushengi. Chiton 2 Timoteo 3:1-5 [NWT] ai den duma pa:

  • Save prame kai mothol o texto dikhes agies?

6. Te zhanas ke e Amperetsia le Devleski gata amperetsil ningerel amen te mai keras buki

Chiton Mateo 24:3, 14 [NWT] ai den duma pa:

  • Savi bari buki sikavel ke e Amperetsia le Devleski amperetsil akana?

  • Sar shai des tutar ande kacha buki?

E Amperetsia le Devleski gata amperetsil, ai ande tsirha vriama si te amperetsil pe sa e lumia. Chiton Hebreos 10:24, 25 [NWT] ai den duma pa:

  • So trobus te keras savorhe kana dikhas “ke o gies pashol”?

Te sikiosa vareso kai shai azhutil avren ai shai skepil len, so sas te keres?

UNI MANUSH PUSHEN: “Sostar le marturia le Jehovaske den duma but pa o borsh 1914?”.

  • So sas te mothos?

SO DIKHLIAM

Le profesii la Bibliake ai sar si e lumia agies sikaven ke e Amperetsia le Devleski gata amperetsil. Ai amen sikavas ke pakias ande godo kana das duma pa godia Amperetsia ai kana chidas amen le phralentsa.

So sas te mothos?

  • So sas polme te geton le efta vriemi kai mothonpe ando libro katar o Daniel?

  • Sostar pakias ke e Amperetsia le Devleski astardias te amperetsil ando borsh 1914?

  • Sar shai sikaves ke pakias ke e Amperetsia le Devleski gata amperetsil?

So mai shai keres

SHAI DIKHES VARESO MAI

Chito sar uni manush kai zhanen but den duma pa sar parhudili e lumia de kin o borsh 1914.

“E vriama de kin ma nai zakonuria lashe” (¡Despertad!, abril, 2007)

Dikhta sar e profesia anda Mate 24:14 parhudias o traio katar iek mursh.

“Plachalas man defial zurales o beisbol“ (La Atalaya, num. 3 2017)

a Chito le dui  palune artikuluria kai si ando “Shai dikhes vareso mai” katar kako sikaimos.

b m.a.k. kamel te phenel mai anglal te arakhadiol o Kristo ai p.k. polme te arakhadiol o Kristo.