Dja pale

Dja papale

LEKTIONA 35

Har te sikras gosewepen an kowa, hoi mer kamah te krell

Har te sikras gosewepen an kowa, hoi mer kamah te krell

Hakeno mendar hunte rodell pes win, hoi lo kamell te krell: Kai te djiwap? Hoi te budrap? Romedinrap? Kowa halauter nai well menge an maro djipen, un an o malepen i Jehoweha latcho oder tchilatcho. Mer te sikrah gosewepen an kowa, hoi krah, nai well maro djipen bachteles, un mer tchiwah bacht an o Jehoweskro dji.

1. Har nai well tuke i bibla mishto, te sikress gosewepen an kowa, hoi kameh te krell?

Te kameh tchomone te krell, mange i Jehowes glanstunes, te well lo tuke koi. Palle rode an i bibla, te djiness, har job ap ko koowa dikella (Dik pal an Gosewe Laba 2:3-6). Denna situatione, kai penell o Jehowah tchomone direkt. Palle hi kowa o fetester, te rikras men ap kowa.

Ninna, te penell i bibla tchi direkt, sikrell o Jehowah tuke, “hoi tuke mishto hi, un ap hawo drom tu hunte djas” (Jesaja 48:17). Har krell lo kowa? An i bibla denna prinzipje, hoi menge o drom sikrenna. Jon sikrenn, hoi an o Jehoweskro shero, un an leskro dji hi, te drawerah i biblakri situationa. Jaake nai haiwah, har o Jehowah ap tchomone dikella. Un mer te djinah un te krah kowa, hoi job kamella, nai tchiwah mer bacht an leskro dji.

2. Pral hoi hunte kress tuke glanstunes i shero, te kameh tchomone te krell?

I bibla penella: “Kones i gosewo dji hi, kowa dell jak, hoi lo krell un kai lo djal” (Gosewe Laba 14:15). Kola laba sikrenn, kai hunte kras mer menge i shero pral kola optione, hoi men hi, te kamah tchomone te krell. Har te kras kowa? Putch tut: ‘Hawi biblakri prinzipa dell kate? Hawi optiona dell man bacht an miro dji? Hoi krell kowa, hoi me kamau te krell, wawarentsa?’ Un o barester: ‘Hi o Jehowah bachteles, te krau kowa?’ (5. Mose 32:29).

Ninna koi gole an maro dji, hoi ap gadjkenes Gewissen kharella, hi menge mishto, te kamah tchomone te krell. Te prindjrah i Jehoweskre laba un prinzipje mishto, un te djiwah pal lende, hi kowa jaake, har te wans i Jehoweskre laba an maro dji tchinlo (Remarja 2:14, 15). Te rikrah men ap lende, trainierah mer koi gole an maro dji, te penell li menge kowa, hoi latcho un tchatcho hi.

RODAS DUREDER

Kanna dikeh, har biblakre prinzipje un koi gole an maro dji menge mishto hi, te sikras i gosewo dji pash kowa, hoi kamah te krell.

3. Muk biblakre prinzipje tuke o drom te sikrell

Har nai sikrenn biblakre prinzipje menge o drom? Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:

  • Hoi das o Jehowah hakeneske mendar?

  • Hoske mukell o Jehowah men kokres te penell, hoi kamah te krell?

  • Hoi das o Jehowah menge, te djinas nai, kai hi kowa, hoi mer kamah te krell, menge mishto?

Dikenn pal an Efesarja 5:15, 16. Koi biblakri prinzipa, hoi kote hatsah, hi: Mer hunte kras o fetester dran maro tsiro. Har nai sikrah kowa …

  • pash maro biblakro drawepen?

  • an maro djipen (te hal romedino, i dad, i dai, i tchawo, oder i tchai)?

  • te djala pral kowa, te djas an o Khetnepen?

4. Tu hunte trainieress tiro Gewissen

Te della i biblakro lab, hoi direkt hi, palle hi kowa gar phares, te djiness nai, hoi te kress. Har hi kowa, te dell kowa gar? Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:

  • Hoi kras koi pheen, te trainierell li lakro Gewissen, te nai tchiwell li bacht an o Jehoweskro dji?

Hoske penas gar ap wawarende, te penenn le menge, hoi te kras? Dikenn pal an Hebrearja 5:14, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi hunte haiwas mer kokres te krell?

  • Hoi della, te nai trainieress tiro Gewissen, un te nai kress kowa, hoi tuke mishto hi?

Koi gole an maro dji nai wella jaake, har i Navi, hoi menge penella, ap hawo drom te djas

5. Tu hunte respektieress o Gewissen wawarendar

O Gewissen hi pash ko jekeste jaake, un pash i wawareste jaake. Har nai sikrah mer, kai respektierah hakeneskro Gewissen? Dikas ap dui situatione:

Situationa 1: I pheen — kai cholopja riwella, te wenn mala khetne, oder pash wawar privat koowa, hoi li krella — well an i Versammlunga, kai bud phrala un phenja ladjenna, te dikenn le, kai i djuwel i cholop riwella.

Dikenn pal an Remarja 15:1, un 1. Korintarja 10:23, 24, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi nai penals koi pheen ap peste, te dikell li ap kola laba? Hoi krals tu, tu te dikals, kai krell jek tchomone gar, hoi tiro Gewissen tut mukell te krell?

Situationa 2: I phraal — kai djinella, hoi i bibla pral chatchedi penella — pijell kek alkohol. Job well wawarentsa khetne un dikell, kai pijenn phrala chatchedi.

Dikenn pal an Sikepaskro 7:16, un Remarja 14:1, 10, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi nai penals ko phraal ap peste, te dikell lo ap kola laba? Hoi krals tu, tu te dikals, kai krell jek tchomone, hoi tiro Gewissen tut gar mukella te krell?

 Har nai sikreh tu gosewepen an kowa, hoi tu kameh te krell?

1. Mange i Jehowes, te sikrell lo tuke, hoi job tutar kamella (Jakobo 1:5).

2. Rode an i bibla un i biblatiki literatura, te nai hatsess biblakre prinzipje. Tu nai rakreh ninna phralentsa un phenjentsa, kai phureder an o patsepen hin.

3. Ma biste, hoi kowa, hoi tu kameh te krell, tuha un wawarentsa krella.

BUD PENENNA: “Mange hi kowa jek, hoi wawar penenna. Me krau kowa, hoi me kamau te krell.”

  • Hoske hunte dikas mer ninna ap kowa, har i Debleske, un har wawarenge kowa hi, hoi mer kamah te krell?

HOI KATE PENLO WAS

Mer sikrah maro gosewepen an kowa, hoi mer kamah te krell, te djinah, har o Jehowah ap tchomone dikella, un te djinah, har kowa wawarenge hi.

Hoi penals tu?

  • Har nai kreh tu kowa, hoi i Jehowes bachteles krella?

  • Har nai trainiereh tu tiro Gewissen?

  • Har sikrell pes, kai respektiereh o Gewissen wawarendar?

Hoi me kamau te krell

BUDEDER

Kate drawereh, har te well tiro malepen o Debleha pash tchatche entscheidunge sorleder.

“Har te kress entscheidunge, kai sharenn o Debles” (O Gardeskro Kheer, April 15, 2011)

Kate dikeh, har o Jehowah men peskro drom sikrella.

O Jehowah sikrell peskre menshen o drom (9:50)

Kate huneh, hoi i morsheske mishto his, te nai djinell lo, hoi te krell lo an i phari situationa.

O Jehowah penas, kai well halauter pale mishto (5:46)

Kate hatseh, hoi mer hunte kras, te della kek direkt lab an i bibla, hoi menge penella, hoi te kras.

“Hunte well men immer i biblakro lab, hoi direkt hi?” (O Gardeskro Kheer, Dezember 1, 2003)