Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 40

Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi o miso̱ ma Loba e?

Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi o miso̱ ma Loba e?

Dutea ná ńango nu to̱ndi mun’ao ńa mome e o boṅsane̱ mo̱ ońol’esukulu. A mabakise̱ ná nu muna o̱ke̱le̱, ná mbo̱t’ao i sangi ye pe̱ ne̱te̱. Nik’e mongwane̱ ná a be̱ne̱ ja la bwam, e lee̱ pe̱ bane̱ ná bayedi bao ba mabongwa mo̱ bwam. Mulemlem pe̱, Sango asu ńa ndolo Yehova a mapula ná di be̱ bosangi, o eyobo na o bedangwedi. Be̱ la bosangi le biso̱ muse̱ṅ, di masesa pe̱ Yehova.

1.Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ bosangi o eyobo e?

Yehova a malangwea biso̱ ná: “Bińo̱ be̱ bosangi.” (1 Petro 1:16) Be̱ la bosangi di mombwea eyobo na bedangwedi. Je ná di be̱ bosangi o eyobo ke̱ di mo̱ke̱le̱ ponda te̱, na ke̱ di masangise̱ mbo̱t’asu, bolongi basu na mutoa masu. Je pe̱ ná jongwane̱ o sangise̱ ndabo asu ńa Janea. Je te̱ bosangi o eyobo, di masesa Yehova.—2 Korinto 6:3, 4.

2.Ná di be̱ bosangi, njika bede̱mo jangame̱nno̱ banga e?

Bibe̱l e mome̱le̱ biso̱ ná “di sangise̱ mbindo asu ńe̱se̱ ń’eyobo na ńa mudī.” (2 Korinto 7:1) Ońola nika, jangame̱n banga nje ye̱se̱ ye ná e ńamse̱ ńol’asu to̱ mo̱nge̱le̱ masu. Mo̱nge̱le̱ masu mangame̱n do̱lisane̱ Yehova, jangame̱n so̱ bola me̱se̱ o panga mo̱nge̱le̱ ma bobe. (Myenge 104:34) Jangame̱n pe̱ be̱ne̱ beto̱pedi be bosangi.—Langa Kolose 3:8.

Nje epe̱pe̱ ye ná e kwese̱ ńol’asu to̱ mo̱nge̱le̱ masu mbindo e? Mambo mō̱ me ná ma bouse̱ biso̱, ka tako na banga. Di s’angame̱n so̱ no̱ngo̱ mo̱. Di bangi te̱ no̱ngo̱ ma mambo di mabe̱ne̱ ja la bwam, di lee̱ pe̱ ná di mabola jabea la longe̱ edube. Ná di be̱ bosangi o bedangwedi, jangame̱n pe̱ janane̱ bede̱mo ba mbindo ka ńo̱ṅńe̱ la elong’a yadi na jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba. (Myenge 119:37; Efeso 5:5) Ye ná e be̱ ndutu o jese̱le̱ be bede̱mo, nde Yehova e ná ongwane̱ biso̱.—Langa Yesaya 41:13.

ALA O NJIBA

Okwa ne̱ni di masesano̱ Yehova ke̱ je bosangi, na ne̱ni jese̱le̱ bede̱mo ba mbindo.

3. Bosangi bo masesa Yehova

Mambenda Yehova a bolino̱ Israel ma mabola ná di bie jo̱nge̱le̱ lao jombwea bosangi. Langa Bebusedi 19:10 na 30:17-19, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nje ben bepasi be malee̱no̱ biso̱ ońola jo̱nge̱le̱ la Yehova jombwea bosangi o eyobo e?

  • Njika bede̱mo ba bwam be me̱nde̱ jongwane̱ wa o tika be̱ bosangi o eyobo e?

E mapula ponda na miwe̱n ná di be̱ bosangi. Nde je ná di bola nika e be̱ to̱ we̱ni di majano̱, to̱ e be̱ pe̱ nde ná je m’bwaṅ to̱ tue. Ombwa SINIMA, nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Ońola nje bato di mate̱ye̱no̱ dikalo beno̱ ná ba bata bola Yehova edube ke̱ ba me̱ne̱ ná je bosangi na ne̱te̱ e?

4. Ne̱ni jese̱le̱ bede̱mo ba mbindo

Yehova e ná ongwane̱ biso̱ o jese̱le̱ to̱ njik’ede̱mo a bobe

O mańo̱ te̱ sika to̱ banga, ke̱ o bi so̱ ne̱ni yeno̱ ndutu o jese̱le̱ y’ede̱mo. Nje ye ná yongwane̱ wa e? Dutea ne̱ni y’ede̱mo e matakise̱no̱ longe̱ lo̱ngo̱. Langa Mateo 22:37-39, nde lo kwaleye pe̱ ne̱ni ńo̱ la sika to̱ banga di matakise̱no̱ . . .

  • mulatako moto a be̱nno̱ na Yehova.

  • mbia mao na bato bape̱pe̱.

Te̱se̱ nje bola ná wese̱le̱ ede̱mo a bobe. a Ombwa SINIMA.

Langa Filipi 4:13, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Ne̱ni ko̱lo̱ngo̱ne̱ o kane̱, o jokwa Bibe̱l na o jukea o ndongame̱n leno̱ ná di bola moto ngińa o jese̱le̱ ede̱mo a bobe e?

5. Anane̱ mo̱nge̱le̱ na beboledi ba mbindo

Langa Kolose 3:5, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Ne̱ni di bino̱ ná jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba, loma la mye̱ndi ma mbamba na ńo̱ṅńe̱ la elong’a yadi be mbindo o miso̱ ma Yehova e?

  • O mo̱nge̱le̱ ná e te̱nge̱n ná Yehova a baise̱ biso̱ ná di be̱ne̱ bedangwedi be bosangi e? Ońola nje pe̱ e?

E̱ne̱ ne̱ni janane̱ mo̱nge̱le̱ ma mbindo. Ombwa SINIMA.

Yesu a bolane̱ eyembilan o lee̱ nje jangame̱nno̱ bola ná di je bosangi o bedangwedi. Langa Mateo 5:29, 30, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Yesu a si ta a pula kwala ná di sengise̱ biso̱me̱ne̱ sese, a ta nde a pula kwala ná jangame̱n bola nje yangame̱n. Njika mambo ma ngińa moto eno̱ ná a bola ná a si kwese̱ mo̱nge̱le̱ mao mbindo e? b

Yete̱na we o janane̱ mo̱nge̱le̱ ma mbindo, be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱ miwe̱n mo̱ngo̱. Langa Myenge 103:13, 14, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Yete̱na we o janane̱ ede̱mo a mbindo, ne̱ni yen epas’a Bibe̱l e mongwane̱no̱ wa o walane̱ ewe̱nj’ango̱ oboso e?

To̱ o ko̱ nde, o s’ese̱le̱ e!

Moto e ná a kwala ná: ‘Kana na kwedino̱, ye bwam nese̱le̱.’ Nde di no̱nge te̱ eyembilan a muńe̱ mīla. A ko̱bi te̱ dibao a ko̱, nik’e si mapula kwala ná a dipedi to̱ ná angame̱n nde botea mīla peńa. Mulemlem pe̱, o kwedi te̱ ke̱ we o janane̱ ede̱mo a bobe nik’e si mapula kwala ná o dipedi, to̱ ná miwe̱n me̱se̱ o mápo̱ngo̱no̱ mi kwedi nde o madiba. Moto e ná a ko̱ ngedi jita obiana a mabuka ede̱mo a bobe. O s’ese̱le̱ so̱! Na jongwane̱ la Yehova, we ná o buka ede̱mo a bobe.

BATO BA MAKWALA NÁ:  “Nika ńā nde mba o maya. Na titi pe̱ ná nese̱le̱.”

  • Njik’epas’a Bibe̱l weno̱ ná o bolane̱ o lee̱ moto ná Yehova e ná ongwane̱ mo̱ o jese̱le̱ ede̱mo a bobe e?

EBONGOLO

Di mado̱lisane̱ Yehova ke̱ di makombe̱ ńol’asu, mo̱nge̱le̱ masu na bedangwedi basu bosangi.

Ndimbisedi

  • Ońola nje yeno̱ mweńa jita ná di be̱ bosangi e?

  • Ne̱ni weno̱ ná o be̱ bosangi o eyobo e?

  • Ne̱ni weno̱ ná o kombe̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱ na bedangwedi bo̱ngo̱ bosangi e?

Bola din

BATA WASA

Njika mambo ma wam weno̱ ná o bola ná o be̱ bosangi o eyobo, to̱ o be̱ nde tue e?

Ja la bwam na bosangi ba ńolo—Oa mā (3:01)

E̱ne̱ matanga weno̱ ná o po̱ngo̱ ná wese̱le̱ sika.

“Ne̱ni jese̱le̱ sika” (Umwe̱!, Emiase̱le̱ 2010)

E̱ne̱ betune ba jombwa la bedinge̱dinge̱ ba mbamba.

“Mo̱ bedinge̱dinge̱ ba mbamba be bobe e?” (Njongo a Betatedi, Dingindi 1, 2013)

E̱ne̱ ne̱ni moto nu ta nu ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jombwa bedinge̱dinge̱ ba mbamba ponda ye̱se̱ a we̱lino̱ buka y’ede̱mo.

“Na kwedi ngedi jita obiana na matongwe̱le̱” (Njongo a Betatedi No̱. 4 2016)

a Tema “Ne̱ni jese̱le̱ sika” ńe o dongo Bata Wasa o din jokwa e mabola matanga moto eno̱ ná a bupe̱ ná ese̱le̱ bede̱mo ba bobe.

b Ońola jongwane̱ o buka ede̱mo a ńo̱ṅńe̱ la elong’a yadi, ombwa tema “Ne̱ni jese̱le̱ ede̱mo a ńo̱ṅńe̱ la elong’a yadi e?” o kalati Myuedi beso̱mbe̱ be mabaise̱no̱—Malabe̱ mena ma mongwane̱, Do̱ 1, dongo 25.