Ano ki le manatu

Ano ki le lisi a kupu mauiga

KAPITE 41

Le Manatu a Le Tosi-Tapu Ki Le Felāvei Fakatino

Le Manatu a Le Tosi-Tapu Ki Le Felāvei Fakatino

Tokaʼapi e lotou luma i le māsau ki felāvei fakatino. Kae e māsau fakaʼagatonu le Tosi-Tapu ki le koga lenā i le fakaʼapaʼapa. Ti ko manatu alā e fakasā i ai e fua mālie kia tātou. E tou iloa ko Seova ko lotātou Tupuʼaga. Ko ia, e iloa e ia le neʼa leia e mālie kia tātou. E fakasā mai e ia pe koleā e tonu ke tou fai ke fakafiafiaʼi ai lona loto ti ke tou maʼua ai le maʼuli leʼegato.

1. Koleā le manatu a Seova ki felāvei fakatino?

Ko felāvei fakatino ko se neʼa alofa aia meia Seova. E loto aia ke fiafia le tagata mo le fafine āvaga mokā lā fai ni felāvei fakatino, ti e mafai ke lā maʼua ai ni alā fānau. Kae e leʼaise gato ai, e mafai ke lā fefakasāʼaki ai lolā alofa ti mo lolā fetokagaʼaki. Ko ia, e pati feneʼeki ai i le Tosi-Tapu: “Ke maua lou fiafia i le fafine o lou temi tupulaga.” (Taagapati 5:18, 19) Ko ia, e loto a Seova ke feʼagatonuʼaki le tagata mo le fafine āvaga ti ke ʼaua na lā faifeʼauʼaki.—Lau Epeleo 13:4.

2. Koā a felāvei fakatino e leʼaise tali e le Atua?

E pati i le Tosi-Tapu: ‘Ko le kakai leia e lotou fai ni felāvei fakatino leʼe ʼaoga . . . e leʼaise lotou ulu loa ki le puleʼaga o le Atua.’ (1 Kolinito 6:9, 10) Ko le kupuʼi māsau ‘fai ni felāvei fakatino leʼe ʼaoga’ na fakaliliu mei le kupu Fakakeleka pornéïa. E fakaʼuiga le kupu lenā (1) ki ni felāvei fakatino a a ni kakai alā e lekise āvaga, (2) ki le faitagata mo le faifafine ti (3) ki felāvei fakatino mo se manu. Ko ia, kāpau e tou ‘fakamamaʼo mei felāvei fakatino leʼe ʼaoga,’ e fua mālie loa kia tātou ti e tou fakafiafiaʼi ai le loto o Seova.—1 Tesalonika 4:3.

MANATU LOLOTO

Ta tioʼi pe fefeʼaki le fakamamaʼo mei aga fakatino leʼe ʼaoga ti koā ona fua mālilie kia tātou.

3. Kotou sola mei felāvei fakatino leʼe ʼaoga

Na nofo agatonu a Sosefo kia Seova. Na fakafiti ki se fafine na fia momoe mo ia. Lau Senesi 39:1-12, ti fai a vesili anei:

  • Koleā na sola ai a Sosefo?—Tioʼi le vaega 9

  • Ki lau manatu, na ko se tonu mālie ko ia leia na fai e Sosefo? Koleā lona tupuʼaga?

E mafai ke faifaitakiʼi fefeʼaki e le kau tupulaga a Sosefo? E mafai ke lotou sola fefeʼaki mei felāvei fakatino leʼe ʼaoga? Tioʼi le GĀ ʼATA.

E loto a Seova ke tiʼaki e ana kaunaga fuli a aga leʼe ʼaoga. Lau 1 Kolinito 6:18, ti fai a vesili anei:

  • Koā anoʼaga alā e tupu ai le fai e se tasi ni felāvei fakatino leʼe ʼaoga?

  • E fefeʼaki lau sola mei felāvei fakatino leʼe ʼaoga?

4. E mafai lau tekeʼi le fakasala

E tou fia tekeʼi le fakasalaʼi leia o tātou ke tou fai se aga leʼe ʼaoga. Kae koleā e faigataʼa ai lona tekeʼi? Tioʼi le GĀ ʼATA, ti fai le vesili e soa atu ki ai.

  • Koleā leia na fai e se taina i lana tokagaʼi leia e mafai ke leʼaise agatonu ki lona āvaga o tupu ko lana aga?

I ʼiki a temi, e tonu ki se tasi e tausi agatonu ki le Atua ke tekeʼi e ia ni manatu e leʼese mālilie. Koleā e tonu ke tou fai ke ʼaua na tou maʼua a se manatu leʼe ʼaoga? Lau Filipe 4:8, ti fai a vesili anei:

  • Koā anoʼaga e tonu ke tou taupau tuʼumaʼu i lotātou atamai?

  • Koleā e pati ai ka tou lau le Tosi-Tapu mo gaʼoi tuʼumaʼu kia Seova e tokoi mai ke tou tekeʼi a fakasala?

5. E fua mālie kia tātou a lao a Seova

E iloa e Seova le neʼa leia e mālie kia tātou. E fakasā mai e ia le neʼa e tonu ke tou fai ke tou meʼā i le aga leia e tonu ke tou fai ti mo ona fua mālilie kia tātou. Lau Taagapati 7:7-27 pe tioʼi le GĀ ʼATA, ti fai a vesili e soa atu ki ai.

  • Koleā na tupu ai le fakasalaʼi o le tupulaga?—Tioʼi Taagapati 7:8, 9.

  • Ka tou lau a Taagapati 7:23, 26, e tou tokagaʼi ka tou fai se aga e leʼese ʼaoga ti e iai ona fua veli. Kāpau e tou meʼā i le aga leia e tonu ke fai, koā a anoʼaga e mafai ke tou sao mei ai?

  • Koleā le pikipikiga o le meʼā i le aga e tonu ke fai mo le amanaki leia ke tou maʼuli o leʼegato?

E manatu a ʼiki e leʼaise fakapotopoto le manatu leia e pati i le Tosi-Tapu o uiga mo le faitagata mo le faifafine. E leʼaise ko se fakasā aia o le alofa. Kae ko Seova ko le Atua alofa ti e loto aia ke maʼua e le kakai le maʼuli leʼegato. Ko ia, e tonu ke tou fakalogo ki ana lao. Lau 1 Kolinito 6:9-11, ti fai le vesili leinei:

  • E gato faʼi ko ia ki le faitagata mo le faifafine e leʼaise tali e le Atua?

Kāpau e tou loto ke fiafia a le Atua, e tonu ke tou fai fuli ni fetogi. Kae e maʼuiga ko ia? Lau Pesalemo 19:9, 12, ti fai a vesili anei:

  • Ki lau manatu, e fakapotopoto ko ia a lao a Seova o uiga mo le aga leia e tonu ke fai? Koleā lona tupuʼaga?

Na tokoi a Seova ki le tokaʼapi ke lotou fakalogo ki ana lao. E mafai ke toe fai fenaʼaki a Seova kiate koe

E PATI A ʼIKI: “Ka femamanaʼaki faʼi se toka lua, e leʼaise veli lalāua momoe.”

  • Koleā loa lau tali ki ai?

MANATU TĀFITO

Ko felāvei fakatino ko se neʼa alofa meia Seova ki le tagata mo le fafine āvaga.

Fakamanatu

  • Ko felāvei fakatino fea alā e kau ki aga e leʼese ʼaoga?

  • Koleā e tokoi mai ke tou tiʼaki a felāvei fakatino leʼe ʼaoga?

  • Koā a fua mālilie e tou maʼua mokā tou fakalogo ki lao a Seova o uiga mo le aga leia e tonu ke fai?

Laku fakatuʼutuʼu

A ʼIKI MANATU

Koleā ko le manatu a le Tosi-Tapu ki le faitagata mo le faifafine, e leʼaise ekenakiʼi tātou ke tou vesiʼa kia lātou anā?

“E veli ko ia le faitagata mo le faifafine?” (Aletike i le neti jw.org)

Tioʼi pe koleā na ekenakiʼia se tagata na faitagata ke fai e ia ni fetogi i lona maʼuli. Ko se fakamatala: “Na lotou fakaʼapaʼapa kiate au.”

“Ko le Tosi-Tapu e fetogi e ia ni maʼuli” (Tule Leʼo, aso 1 o Apelili 2011)

a E toe kau ki felāvei fakatino a felāvei alā e fakaʼaogaʼi ai le gutu, mo le muli pe ko le fāfā ki koga tapu o se tasi.