Dja pale

Dja papale

LEKTIONA 41

Hoi penell i bibla pral intim koowa?

Hoi penell i bibla pral intim koowa?

Bud ladjenn, te djala pral intim koowa. Doleske rakrenn le pral kowa gar. Ninna te hatsah an i bibla direkt laba pral intim koowa, hi li gar wi-ladjedes. Ninna kola laba hin menge mishto. Hoske? Jon wenna i Jehowestar, kai men kerdas. Job djinell, hoi menge o fetester hi, un te djiwah pal kowa, hoi job menge penella, dikell lo latches ap mende. Jaake well menge i bachtelo djipen hake tsireske.

1. Har dikell o Jehowah ap intim koowa?

Te hi i rom peskri romjah tchatches romedino, kamell o Jehowah, kai hi len bacht ap pende. Doleske das lo len koi geschenka, te nai wenn le intim. Jaake nai lenn le ap koi jek rig tchawen — ap koi wawar rig nai sikrenn le penge jaake ninna pengro kamlepen ap pende. An i bibla hi tardo: “Ab bachtelo pral tiri romjate, kolat romedinral, har terno hals” (Gosewe Laba 5:18, 19). O Jehowah kamell romedine christendar, kai hin le penge loyal. Doleske chochans jon pen witar gar (Dik pal an Hebrearja 13:4).

2. Hoi hi wi-ladjedo koowa?

I bibla penell menge, kai kola gar an o Debleskro Them wenna, “kai wi-ladjedo koowa krenna” (1. Korintarja 6:9, 10). An i griechtiki tchip was kate ko lab porneiʹa tchinlo. Ko lab sikrell ap wi-ladjedo koowa har (1) intim koowa a mashkral dujende, kai hin gar tchatches romedino, (2) intim koowa mashkral morshende un intim koowa mashkral djuwjende, un (3) koowa viechentsa. Te rikrah mer men krik o wi-ladjedo koomastar, dikell o Jehowah latches ap mende, un menge djala mishto (1. Tessalonikarja 4:3).

RODAS DUREDER

Kanna dikeh, har te rikress tut nai krik o wi-ladjedo koomastar, un har te atchess nai djudjo an tiro shero un tiro dji.

3. Nash krik glan o wi-ladjedo koowa

O Josef, i latcho un loyaltiko morsh, atchas djudjo, har i djuwel kamas leha te sowell. Dikenn pal an 1. Mose 39:1-12, un rakrenn khetne pral:

  • Hoske nashas pes o Josef (Dik an o verso 9)?

  • Penals tu, kowa, hoi o Josef kras, his mishto? Hoske peneh tu kowa jaake?

Har nai nashenn terne — jaake har o Josef — krik glan o wi-ladjedo koowa? Dikenn o VIDEO.

O Jehowah kamell, te kras kek wi-ladjedo koowa. Dikenn pal an 1. Korintarja 6:18, un rakrenn khetne pral:

  • Hawe situatione nai anenn an wi-ladjedo koowa?

  • Har nai nasheh tu krik glan wi-ladjedo koowa?

4. Atch sorles, te sikrell pes tuke tchomone

Hoi nai krella, kai nashrah mer i kontrolla pral mende, te sikrell pes menge wi-ladjedo koowa? Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:

  • Hoi kras ko phraal, har job haiwas, kai anell les kowa, hoi an leskro shero his un hoi lo krella, jaake dur, te nai chochell lo peskri romjat?

Ninna te hi jek bud bersha an o patsepen, nai well kowa jekeske phares, te atchell lo djudjo an peskro shero. Har nai tradah mer tchiklo koowa dran maro shero win? Dikenn pal an Filiparja 4:8, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi te mukas an maro shero?

  • Hoske hi o drawepen an i bibla un i Debleskri Budi menge mishto, te peras gar?

5. I Jehoweskre standards hin menge mishto

O Jehowah djinella, hoi menge o fetester hi. Job penell menge, har te atchas nai moraltikes djudjes, un hoske menge kowa mishto hi. Dikenn pal an Gosewe Laba 7:7-27, oder dikenn o VIDEO, un rakrenn khetne pral:

  • Har was kowa, kai das pes ko terno morsh an koi situationa, kai peras lo (Dikenn pal an Gosewe Laba 7:8, 9)?

  • Gosewe Laba 7:23, 26 sikrella, kai nai anell wi-ladjedo koowa phare konsequenze. Hawe probleme rikrah mer mendar krik, mer te atchah an i Jehoweskre jakka djudjo?

  • Har krell i djudjo djipen, kai hi men kanna un hake tsireske i bachtelo djipen?

Bud penenn, kowa, hoi i bibla pral homosexuelltiko koowa penella, sikrell kek kamlepen. Ma bistras: O Jehowah hi kamlepen, un job kamell, te well menge i bachtelo djipen hake tsireske. Sawo djipen nai lah lestar, te rikrah mer men ap leskre moraltike standards. Dikenn pal an 1. Korintarja 6:9-11, un rakrenn khetne pral:

  • Dikell o Dewel kokres ap homosexuelltiko koowa tchilatches? Hoske peneh tu kowa jaake?

Te nai dikell o Dewel latches ap mende, hunte krell hakeno mendar an peskro djipen tchomone wawartchandes. Hi menge kowa mishto? Dikenn pal an Gilja 19:8, 9, 11, 12, un rakrenn khetne pral:

  • Hin i Jehoweskre moraltike standards mishto? Hoske peneh tu kowa jaake?

O Jehowah das jaake bud menshen koi soor, te nai rikrenn le pen ap leskre standards. Pash tute krell lo kowa ninna

BUD PENENNA: “Te kamenn pen dui, palle nai wenn le ninna intim.”

  • Hoi penals tu pral kowa?

HOI KATE PENLO WAS

Te hi i rom peskri romjah tchatches romedino, kamell o Jehowah, kai hi len bacht ap pende.

Hoi penals tu?

  • Hoi hi halauter wi-ladjedo koowa?

  • Hoi hi menge mishto, te rikras men krik o wi-ladjedo koomastar?

  • Hoske hin i Jehoweskre moraltike standards menge mishto?

Hoi me kamau te krell

BUDEDER

Kate hatseh, hoske o Dewel kamell, te wenn i morsh un i djuwel tchatches romedino, te djiwenn le khetne.

“Hoi i bibla penella, te djiwenn dui khetne?” (I artikla online)

Kate hatseh, kai kamell i bibla kek homophobia.

“Hi i homosexuelltiko djipen inkorrekt?” (I artikla online)

Kate hatseh, har o Debleskre laba menge an halauter mishto hi.

“Hi sex o mujeha ninna sex?” (I artikla online)

Kate an koi artikla “Jon sikran mange respekta” penell i morsh, hoske job buder kek homosexuelltiko djipen kamas te djiwell.

“I bibla krell o djipen newes” (O Gardeskro Kheer, April 1, 2011)

a Intim hi, te hi jekes sex (te sowenn le khetne), oraltiko sex (o mujeha), analtiko sex (an i bul), un te massierell jek i genitalje i wawarestar (i morsheskro bedo/i djuwjakri beda).