Dja pale

Dja papale

LEKTIONA 42

Hoi penell i bibla pral o romedinepen, un pral kowa, te atchas i single?

Hoi penell i bibla pral o romedinepen, un pral kowa, te atchas i single?

Denna kulture, kai penenn le: Kokres te hi jek romedino, nai well jek bachtelo. Aber denna romedine, kai gar bachteles hin, un singles, kai hin bachteles. I bibla penella, kai hi kowa an i Debleskre jakka mishto, te hi jek i single, un ninna, te hi jek romedino.

1. Hoi hi mishto, te atchell jek single?

I bibla penella: “Te romedinrell jek, hi kowa mishto. Te romedinrell job gar, hi kowa feteder” (Dik pal an 1. Korintarja 7:32, 33, 38). Hoske “hi kowa feteder”? Jon hunte dikenn gar pal kowa, hoi pengro wawar kamella. Len hi budeder chance, te nai krenn le, hoi jon kamenna. Jaake nai krell jek peskri Debleskri Budi ninna interessanteder, har kanna te djal lo an wawar themma, te anell lo kote o latcho lab. Les hi ninna budeder tsiro peske un peskro maleha Jehowah.

2. Hoi hi mishto, te hi jek romedino?

O romedinepen hi ninna mishto. I bibla penella: “Dujenge djal feteder har jekeske” (Sikepaskro 4:9). Pash kolende, kai rikrenn pen ap biblakre prinzipje, sikrell pes kowa ninna an pengro romedinepen. Romedine denn pen sowel, kai kamenn le pen, kai respektierenn le pen un kai dikenn le pal pende. Te hin le tchatches romedino, hi kowa lenge — un ninna i tchawenge — an pengro djipen feteder.

3. Har dikell o Jehowah ap o romedinepen?

Har o Jehowah i Adames un i Evat khetne anas, penas lo, kai mukell “i rom peskro dades un peskri dat un djala peskri romjah. Un jon wenna jek” (1. Mose 2:24). O Jehowah kamell, te kamenn pen i rom un i romni, un te atchenn le an pengro tselo djipen khetne. Kokres te chochrell jek koles, koleha job romedino hi, i wawareha, nai penell kowa, kai chochedo was, ob te kamell lo, te atchenn le khetne, oder ob te mukenn le pen te scheidrell (Mateo 19:9). a O Jehowah kamell witar kek polygamy (1. Timoteo 3:2).

RODAS DUREDER

Kanna dikeh, har te kress tut — un ninna i Jehowes — bachteles, te hal i single oder romedino.

4. Kre o fetester, te hal i Single

An i Jeseskre jakka his kowa mishto, te atchell jek kokres (Mateo 19:11, 12). Dikenn pal an Mateo 4:23, un rakrenn khetne pral:

  • Hoi nai kras o Jesus peskro dadeske un wawarenge doleske, kai atchas lo kokres?

Te krenn christe, kai hin singles, i Jehoweske budeder, jaake har o Jesus kowa kras, nai wenn le bachteles. Te dikan o VIDEO, rakrenn khetne pral:

  • Hoi nai krenn christe, kai gar romedino hin?

Djinal tu kowa?

Ninna te penell i bibla gar, har phures jek hunte wella, te kamell lo te romedinrell, penell li ternenge, kai lenge kowa mishto hi, te hin le pral kola “ternepaskre bersha” (1. Korintarja 7:36, NWT). Hoske? An ko tsiro chatchenn terne sorleder ap intime koowa. Doleske nai nashrenn le an ko tsiro pengro latcho gosewepen.

5. Ab gosewo, te rodeh tuke jekes win

Te rodess tuke ko jek win, koles kameh te romedinrell, hi i baro un moldo koowa an tiro djipen. Dikenn pal an Mateo 19:4-6, 9, un rakrenn khetne pral:

  • Hoske hi kowa mishto, te mukell pes i christo tsiro, te kamell lo te romedinrell?

I bibla penell menge, hawi shinia koles hunte wella, kones kamah te romedinrell. O moldester hi, te kamell lo i Jehowes o djiestar. b Dikenn pal an 1. Korintarja 7:39, un 2. Korintarja 6:14, un rakrenn khetne pral:

  • Hoske te romedinras kokres i tchatcho christes?

  • Har hunte well i Jehoweske kowa, te romedinrals jek jekes, kai kamell les gar?

Te wenn dui, kolengri soor wawartchandes hi, khetne pandemen, hi lenge i budi phares, un probleme wenna. Jaake hi ninna, te romedinrell i christo jekes, kai gar i Jehoweske djiwella. O djipen hi phareder, un probleme wenna

6. Dik jaake ap o romedinepen, har o Jehowah

Pash kol phure israelitarjende dan morsha, kai dikan kokres ap kowa, hoi lenge mishto hi. Doleske mukan le pengre romjen. Dikenn pal an Maleachi 2:13, 14, 16, un rakrenn khetne pral:

  • Hoske hassrell o Jehowah kowa, te mukell pes jek te scheidrell, te hi kowa gar an i harmonia peskro labeha?

Te chochrell jek peskro wawares, un te mukenn le pen te scheidrell, dukell kowa koles, kai krajas tchi un ninna i tchawenge

Dikenn o VIDEO, un palle rakrenn khetne pral:

  • Te hal jekeha romedino, kai i Jehowes gar kamella: Hoi nai kreh tu, te well tiro romedinepen bachteles?

7. Rike tut ap i Jehoweskre standards

Ninna te hunte kras baro koowa, te nai rikras mer men ap i Jehoweskre standards, djinah mer: O Jehowah prossewell men, te krah kowa! c Dikenn o VIDEO.

Dikenn pal an Hebrearja 13:4, un rakrenn khetne pral:

  • Hin i Jehoweskre standards an tire jakka mishto? Hoske peneh tu kowa jaake?

An bud themma hi kowa jaake, kai hunte well kowa registrieremen, te kamell jek te romedinrell, ninna te kamenn le pen te scheidrell. O Jehowah kamell, te rikras mer men ap lengre laba. Dikenn pal an Tito 3:1, un rakrenn khetne pral:

  • Te hal romedino: Was tumaro romedinepen ninna glan o them registrieremen?

JEK NAI PUTCHELLA: “Hoske te romedinrap ninna glan i gadjende? Pash mende ham mer romedino!”

  • Hoi penals tu ap kowa?

HOI KATE PENLO WAS

Tu nai weh bachteles, te hal i single, oder te hal romedino, te rikreh tut ap kowa, hoi o Jehowah kamella.

Hoi penals tu?

  • Hawo latcho koowa nai krell i single i Jehoweske?

  • Hoske penell i bibla, te romedinras kokres jekes, kai i tchatcho christo hi?

  • Kaana nai mukell pes jek pal i bibla te scheidrell?

Hoi me kamau te krell

BUDEDER

Kate nai drawereh, hoi kowa kharella, te romedinras kokres i tchatcho christes.

“Hoi Drawepangre Putchan” (O Gardeskro Kheer, Juli 1, 2004)

Kate dikeh, ap hoi hunte dikess, te djala pral dating un o romedinepen.

Kre tuke i shero pral o romedinepen (11:53)

Kate dikeh, hoske i phraleske kowa, hoi lo i Jehowestar las, budeder molella, har kowa, hoi das lo pre.

An miro dji kamum, te hatsell li ninna o tchatchepen (1:56)

Kate hatseh, pral hoi jek pes i shero hunte krella, te kamell lo peskro romedinepen pre te dell.

“Rike kowa, hoi o Dewel khetne anas” (O Gardeskro Kheer, Dezember 2018)

a Dik ninna an o Palstuno Tchinepen 4, te djala pral kowa, kai kamenn romedine buter gar khetne te atchell, ninna te chochras kek peskro wawares.

b Denna kultura, kote rodenn i dada un i daja pengro tchaweske oder tchake koles win, koon te romedinrenn le. Te hi kowa jaake, dikenn dada un daja gar ap kowa, har bud lowe ko wawares hi, har wawar ap leste/late dikenna, oder hawo status len hi. Jon rodenn jekes win, kai i Jehowes o djiestar kamella.

c Dui, kai kokres pal mari kultura romedino hin, hunte djinenn kokres, ob te kamenn le ninna glan o them te romedinrell, te nai rikrenn le pen ap i Jehoweskre standards ap o romedinepen, oder ob te kamenn le buder gar khetne te atchell.