Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 44

Mo̱ mangando me̱se̱ nde Loba a do̱lisanno̱ e?

Mo̱ mangando me̱se̱ nde Loba a do̱lisanno̱ e?

Yehova a mapula ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱, di be̱ne̱ pe̱ mangando ponda iwo̱. Nde a do̱lisane̱ so̱ mangando me̱se̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Yehova o nje e mombweye̱ mangando e?

1. Ońola nje Yehova a si do̱lisanno̱ jita la mangando e?

We ná o be̱ mańaka o bia ná mangando jita ma se̱medi nde o belēdi be titi o Bibe̱l to̱ o belēdi ba bebasi be kwedi. Mangando mō̱ me ná ma lata na jowe̱ la midī ma bobe to̱ se̱mea o belēdi ná mudī mu si mawo̱. Mape̱pe̱ ma mawa nde o dubadubane̱ to̱ o dube̱ ná musima mwe. (Yesaya 65:11) Yehova a mome̱le̱ baboledi bao ná: “Tindame̱ na babo̱ . . . lo si tapa lambo di si sangi.”2 Korinto 6:17. a

2. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mangando ma mabole̱ bato ba benama edube e s’angame̱n e?

Yehova a malangwea biso̱ ná di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si ‘lakisane̱ nde bato.’ (Langa Yeremia 17:5.) Mińa minde̱ne̱ mō̱ mi masesa nde banedi to̱ sonja. Mipe̱pe̱ me nde ma musombise̱ ońola byemban b’ekombo to̱ ońola te̱se̱be̱ la ekombo wonja. (1 Yohane 5:21) Mine̱ pe̱ mi masesa nde mańaṅ ma politik to̱ bebokedi ba bato. Ne̱ni Yehova a masengano̱ yete̱na di boli moto to̱ bebokedi edube e s’angame̱n, sepo̱n ke̱ nu moto to̱ be bebokedi ba masue̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma mate̱nge̱ne̱ mwano mao e?

3. Njika bedangwedi be ná be bola ná di si no̱ngo̱ dongo o mangando mō̱ e?

Bibe̱l e mabanga no̱ngo̱ la dongo “o so̱ki, o mudesi, o muńo̱si.” (1 Petro 4:3) O mangando mō̱ bato ba si malea ńolo, ba mabola pe̱ mambo ma titi ko̱nji. Ná di benge be̱ mako̱m ma Yehova, jangame̱n panda etum na i ńai a bedangwedi ba mbindo.

ALA O NJIBA

E̱ne̱ ne̱ni weno̱ ná o do̱lisane̱ Yehova ke̱ o no̱ngi bedomsedi ba bwam jombwea mangando.

4. Banga mangando Yehova a si do̱lisanno̱

Langa Efeso 5:10, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Nje jangame̱nno̱ jombwea ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi o bolise̱ buńa bonde̱ne̱ bō̱ to̱ ke̱m e?

  • Njika mińa minde̱ne̱ ba mabolise̱no̱ wuma o majano̱ e?

  • Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a do̱lisane̱ mi mińa minde̱ne̱ e?

Mo̱ o mábaise̱ wame̱ne̱ nje Loba a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bolise̱ la mińa ma yabe̱ e? Bibe̱l e si makwala to̱ wuma ná muboled’a Yehova mō̱ a bolise̱ buńa bao ba yabe̱, nde e malangwa myango ma bolise̱ la mińa ma yabe̱ ma bato baba bena ba si ta baboledi bao. Langa Bebotedi 40:20-22 na Mateo 14:6-10. Ombusa nika kwalea pe̱ ońola min myuedi:

  • Njika lambo di bolane̱ o bolise̱ la mi mińa ma yabe̱ mibane̱ e?

  • Bupisane̱ min myango ma Bibe̱l, o mo̱nge̱le̱ ná ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bolise̱ la mińa ma yabe̱ e?

Nde we ná te̱ nde o baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Na no̱ngi te̱ dongo o bolise̱ la buńa ba yabe̱ to̱ o ngando nipe̱pe̱ ni si se̱medi o Bibe̱l, mo̱ nik’e malingise̱ Yehova na mbale̱ e?’ Langa Bebusedi 32:1-8. Ombusa nika, ombwa SINIMA nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.

  • Ońola nje jangame̱nno̱ wasa bia nje Yehova a do̱lisanno̱ e?

  • Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?

Ne̱ni jeno̱ ná di bia nga Loba a do̱lisan ngando

  • Mo̱ e se̱medi nde o belēdi be titi o Bibe̱l e? Ná o bie, wasa wuma e wuno̱.

  • Mo̱ e mabola bato, bebokedi to̱ byemban b’ekombo edube e s’angame̱n e? Yehova nde di mabolano̱ edube buka bato be̱se̱, mo̱ pe̱ nde di lakisanno̱ ná a me̱nde̱ bo̱le̱ ndutu ye o wase.

  • Mo̱ mambo bato ba mabolano̱ o ni ngando ma mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Bibe̱l e? Jangame̱n be̱ bosangi o bedangwedi.

5. Ongwane̱ bane̱ o bola mambo o dube̱no̱ edube

Bane̱ be te̱ ńakisane̱ wa o no̱ngo̱ dongo o ngando Yehova a si do̱lisanno̱, ye ná e be̱ wa ndutu o kwala ná ke̱m. Be̱ we̱lisane̱, o teleye̱ pe̱ babo̱ bedomsedi bo̱ngo̱ na muyao. Ná we̱ne̱ ne̱ni bola nika, ombwa SINIMA.

Langa Mateo 7:12, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Bupisane̱ yen epasi, mo̱ e te̱nge̱n ná o langweye belongi ba mbia mo̱ngo̱ be si maboleye̱ Yehova ná ba s’angame̱n bolise̱ mińa minde̱ne̱ e?

  • Ne̱ni weno̱ ná o bola mbia mo̱ngo̱ mbaki ná o to̱ndi babo̱, be pe̱ wa mweńa to̱ná o si mabolise̱no̱ pe̱ mangando na babo̱ e?

6. Yehova a mapula ná di be̱ bonam

Yehova a mapula ná di bwe muńe̱nge̱ na mbia na mako̱m masu. Langa Mulangwedi 8:15, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Ne̱ni yen epas’a Bibe̱l e malee̱no̱ ná Yehova a mapula ná di be̱ bonam e?

Yehova a mapula ná baboledi bao ba bwe muńe̱nge̱ ba tombise̱ pe̱ pond’a bwam mwemba. Ombwa SINIMA ná we̱ne̱ ne̱ni nika ńe̱ne̱nno̱ o mako̱to̱ne̱ masu ma lati bekombo.

Langa Galatia 6:10, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

  • Ná di “boleye bato be̱se̱ bwam,” mo̱ jangame̱n nde bolise̱ mińa minde̱ne̱ ka babo̱ e?

  • Njika ponda weno̱ muńe̱nge̱ o bola jabea: ke̱ we eto̱m o bola nika ońolana buńa bonde̱ne̱ bo, nga ke̱ o mabola mo̱ ońolana o to̱ndi o bola nika e?

  • Ponda iwo̱ Mboṅ a Yehova jita i mapo̱ngise̱ mandema ońola bana babu, i mabola pe̱ babo̱ mabea o ponda ba si menge̱le̱no̱. O be̱n te̱ bana, njika mambo ma tobotobo weno̱ ná o bolea babo̱ e?

BATO BA MAKWALA NÁ: “Bia wuma buńa bonde̱ne̱ bo wuno̱ di si be̱n ebolo to̱ ewo̱. Nje ye mweńa ye nde ná di tombise̱ pond’a bwam na mbia na mako̱m masu.”

  • O me̱nde̱ nde jalabe̱ ná nje e?

EBONGOLO

Yehova a mapula ná di bwe muńe̱nge̱ na mbia na mako̱m masu. Nde a mapula pe̱ ná di bange bolise̱ mangando a si do̱lisanno̱.

Ndimbisedi

  • Njika myuedi me ná mongwane̱ biso̱ o bia nga ngando e do̱lisan Yehova e?

  • Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mbia na mako̱m masu o so̱ṅtane̱ bedomsedi basu jombwea mińa minde̱ne̱ e?

  • Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a mapula ná di be̱ bonam di bwe pe̱ muńe̱nge̱ e?

Bola din

BATA WASA

E̱ne̱ mińa minde̱ne̱ mō̱ kriste̱n i si mabolise̱no̱.

“Ońola nje Mboṅ a Yehova i si mabolise̱no̱ mangando mō̱ e?” (Tema o mulomba)

E̱ne̱ njo̱m ine̱i ońola nje di dube̱no̱ ná Loba a si do̱lisane̱ bolise̱ la mińa ma yabe̱.

“Ońola nje Mboṅ a Yehova i si mabolise̱no̱ mińa ma yabe̱ e?” (Tema o mulomba)

E̱ne̱ ne̱ni muna nu to̱ndi Yehova eno̱ ná a bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ o pond’a bolise̱ la mangando mō̱.

We tiki ońola Yehova (11:35)

Lodun la kriste̱n lo po̱si ná lo si mabolise̱ buńa ba yabe̱ la Yesu. Langa nje ba kwalino̱ jombwea bedomsedi babu.

“Ba so̱i lambo di buki di” (Njongo a Betatedi, Elaṅe̱ 1, 2012)

a Ombwa Maki 5 ná o bie ne̱ni bolea o bete̱medi bō̱ bena be mulatako na mińa minde̱ne̱.