JOKWA 44
Mo̱ mangando me̱se̱ nde Loba a do̱lisanno̱ e?
Yehova a mapula ná di bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱, di be̱ne̱ pe̱ mangando ponda iwo̱. Nde a do̱lisane̱ so̱ mangando me̱se̱ e? Ne̱ni jeno̱ ná di lee̱le̱ ná di to̱ndi Yehova o nje e mombweye̱ mangando e?
1. Ońola nje Yehova a si do̱lisanno̱ jita la mangando e?
We ná o be̱ mańaka o bia ná mangando jita ma se̱medi nde o belēdi be titi o Bibe̱l to̱ o belēdi ba bebasi be kwedi. Mangando mō̱ me ná ma lata na jowe̱ la midī ma bobe to̱ se̱mea o belēdi ná mudī mu si mawo̱. Mape̱pe̱ ma mawa nde o dubadubane̱ to̱ o dube̱ ná musima mwe. (Yesaya 65:11) Yehova a mome̱le̱ baboledi bao ná: “Tindame̱ na babo̱ . . . lo si tapa lambo di si sangi.”—2 Korinto 6:17. a
2. Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ mangando ma mabole̱ bato ba benama edube e s’angame̱n e?
Yehova a malangwea biso̱ ná di no̱nge jangame̱ye̱ ná di si ‘lakisane̱ nde bato.’ (Langa Yeremia 17:5.) Mińa minde̱ne̱ mō̱ mi masesa nde banedi to̱ sonja. Mipe̱pe̱ me nde ma musombise̱ ońola byemban b’ekombo to̱ ońola te̱se̱be̱ la ekombo wonja. (1 Yohane 5:21) Mine̱ pe̱ mi masesa nde mańaṅ ma politik to̱ bebokedi ba bato. Ne̱ni Yehova a masengano̱ yete̱na di boli moto to̱ bebokedi edube e s’angame̱n, sepo̱n ke̱ nu moto to̱ be bebokedi ba masue̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma mate̱nge̱ne̱ mwano mao e?
3. Njika bedangwedi be ná be bola ná di si no̱ngo̱ dongo o mangando mō̱ e?
Bibe̱l e mabanga no̱ngo̱ la dongo “o so̱ki, o mudesi, o muńo̱si.” (1 Petro 4:3) O mangando mō̱ bato ba si malea ńolo, ba mabola pe̱ mambo ma titi ko̱nji. Ná di benge be̱ mako̱m ma Yehova, jangame̱n panda etum na i ńai a bedangwedi ba mbindo.
ALA O NJIBA
E̱ne̱ ne̱ni weno̱ ná o do̱lisane̱ Yehova ke̱ o no̱ngi bedomsedi ba bwam jombwea mangando.
4. Banga mangando Yehova a si do̱lisanno̱
Langa Efeso 5:10, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Nje jangame̱nno̱ jombwea ke̱ di mano̱ngo̱ bedomsedi o bolise̱ buńa bonde̱ne̱ bō̱ to̱ ke̱m e?
-
Njika mińa minde̱ne̱ ba mabolise̱no̱ wuma o majano̱ e?
-
Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná Yehova a do̱lisane̱ mi mińa minde̱ne̱ e?
Mo̱ o mábaise̱ wame̱ne̱ nje Loba a mo̱nge̱le̱no̱ jombwea bolise̱ la mińa ma yabe̱ e? Bibe̱l e si makwala to̱ wuma ná muboled’a Yehova mō̱ a bolise̱ buńa bao ba yabe̱, nde e malangwa myango ma bolise̱ la mińa ma yabe̱ ma bato baba bena ba si ta baboledi bao. Langa Bebotedi 40:20-22 na Mateo 14:6-10. Ombusa nika kwalea pe̱ ońola min myuedi:
-
Njika lambo di bolane̱ o bolise̱ la mi mińa ma yabe̱ mibane̱ e?
-
Bupisane̱ min myango ma Bibe̱l, o mo̱nge̱le̱ ná ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ bolise̱ la mińa ma yabe̱ e?
Nde we ná te̱ nde o baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Na no̱ngi te̱ dongo o bolise̱ la buńa ba yabe̱ to̱ o ngando nipe̱pe̱ ni si se̱medi o Bibe̱l, mo̱ nik’e malingise̱ Yehova na mbale̱ e?’ Langa Bebusedi 32:1-8. Ombusa nika, ombwa SINIMA nde lo kwaleye pe̱ ońola myuedi mi mabupe̱.
-
Ońola nje jangame̱nno̱ wasa bia nje Yehova a do̱lisanno̱ e?
-
Ne̱ni jeno̱ ná di bola nika e?
Ne̱ni jeno̱ ná di bia nga Loba a do̱lisan ngando
-
Mo̱ e se̱medi nde o belēdi be titi o Bibe̱l e? Ná o bie, wasa wuma e wuno̱.
-
Mo̱ e mabola bato, bebokedi to̱ byemban b’ekombo edube e s’angame̱n e? Yehova nde di mabolano̱ edube buka bato be̱se̱, mo̱ pe̱ nde di lakisanno̱ ná a me̱nde̱ bo̱le̱ ndutu ye o wase.
-
Mo̱ mambo bato ba mabolano̱ o ni ngando ma mate̱nge̱ne̱ bete̱sedi ba Bibe̱l e? Jangame̱n be̱ bosangi o bedangwedi.
5. Ongwane̱ bane̱ o bola mambo o dube̱no̱ edube
Bane̱ be te̱ ńakisane̱ wa o no̱ngo̱ dongo o ngando Yehova a si do̱lisanno̱, ye ná e be̱ wa ndutu o kwala ná ke̱m. Be̱ we̱lisane̱, o teleye̱ pe̱ babo̱ bedomsedi bo̱ngo̱ na muyao. Ná we̱ne̱ ne̱ni bola nika, ombwa SINIMA.
Langa Mateo 7:12, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Bupisane̱ yen epasi, mo̱ e te̱nge̱n ná o langweye belongi ba mbia mo̱ngo̱ be si maboleye̱ Yehova ná ba s’angame̱n bolise̱ mińa minde̱ne̱ e?
-
Ne̱ni weno̱ ná o bola mbia mo̱ngo̱ mbaki ná o to̱ndi babo̱, be pe̱ wa mweńa to̱ná o si mabolise̱no̱ pe̱ mangando na babo̱ e?
6. Yehova a mapula ná di be̱ bonam
Yehova a mapula ná di bwe muńe̱nge̱ na mbia na mako̱m masu. Langa Mulangwedi 8:15, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Ne̱ni yen epas’a Bibe̱l e malee̱no̱ ná Yehova a mapula ná di be̱ bonam e?
Yehova a mapula ná baboledi bao ba bwe muńe̱nge̱ ba tombise̱ pe̱ pond’a bwam mwemba. Ombwa SINIMA ná we̱ne̱ ne̱ni nika ńe̱ne̱nno̱ o mako̱to̱ne̱ masu ma lati bekombo.
Langa Galatia 6:10, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:
-
Ná di “boleye bato be̱se̱ bwam,” mo̱ jangame̱n nde bolise̱ mińa minde̱ne̱ ka babo̱ e?
-
Njika ponda weno̱ muńe̱nge̱ o bola jabea: ke̱ we eto̱m o bola nika ońolana buńa bonde̱ne̱ bo, nga ke̱ o mabola mo̱ ońolana o to̱ndi o bola nika e?
-
Ponda iwo̱ Mboṅ a Yehova jita i mapo̱ngise̱ mandema ońola bana babu, i mabola pe̱ babo̱ mabea o ponda ba si menge̱le̱no̱. O be̱n te̱ bana, njika mambo ma tobotobo weno̱ ná o bolea babo̱ e?
BATO BA MAKWALA NÁ: “Bia wuma buńa bonde̱ne̱ bo wuno̱ di si be̱n ebolo to̱ ewo̱. Nje ye mweńa ye nde ná di tombise̱ pond’a bwam na mbia na mako̱m masu.”
-
O me̱nde̱ nde jalabe̱ ná nje e?
EBONGOLO
Yehova a mapula ná di bwe muńe̱nge̱ na mbia na mako̱m masu. Nde a mapula pe̱ ná di bange bolise̱ mangando a si do̱lisanno̱.
Ndimbisedi
-
Njika myuedi me ná mongwane̱ biso̱ o bia nga ngando e do̱lisan Yehova e?
-
Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ mbia na mako̱m masu o so̱ṅtane̱ bedomsedi basu jombwea mińa minde̱ne̱ e?
-
Ne̱ni di bino̱ ná Yehova a mapula ná di be̱ bonam di bwe pe̱ muńe̱nge̱ e?
BATA WASA
E̱ne̱ mińa minde̱ne̱ mō̱ kriste̱n i si mabolise̱no̱.
“Ońola nje Mboṅ a Yehova i si mabolise̱no̱ mangando mō̱ e?” (Tema o mulomba)
E̱ne̱ njo̱m ine̱i ońola nje di dube̱no̱ ná Loba a si do̱lisane̱ bolise̱ la mińa ma yabe̱.
“Ońola nje Mboṅ a Yehova i si mabolise̱no̱ mińa ma yabe̱ e?” (Tema o mulomba)
E̱ne̱ ne̱ni muna nu to̱ndi Yehova eno̱ ná a bwese̱ mo̱ muńe̱nge̱ o pond’a bolise̱ la mangando mō̱.
Lodun la kriste̱n lo po̱si ná lo si mabolise̱ buńa ba yabe̱ la Yesu. Langa nje ba kwalino̱ jombwea bedomsedi babu.
“Ba so̱i lambo di buki di” (Njongo a Betatedi, Elaṅe̱ 1, 2012)