LEKTIONA 46
Hoske te dap me i Jehowes miri Sowel, un hoske te djap an i Panjeskri Ceremonia?
An koi sowel deh tu i Jehowes an i mangepen tiro djipen. Tu peneh ap leste, kai kameh tu kokres leske te djiwell, un kai tchiweh tu an tiro djipen kowa glanstunes, hoi job kamella (Gilja 40:8, 9). Te kral kowa, nai mukeh tu tut an i Panjeskri Ceremonia te bolell. Jaake sikreh tu hakeneske tiri Sowel. Koi Sowel hi o barester un moldester sowel, hoi tu an tiro djipen nai deh. Hoi nai motivierell jekes, te dell lo i Jehowes peskro tselo djipen?
1. Hoi motivierell jekes, te dell lo i Jehowes peskro djipen?
Maro kamlepen ap i Jehoweste motivierell men, te das les maro djipen (1. Johanni 4:10, 19). I bibla penell menge: “Tu kamess tiro Debles o tselo djiestar, an tiro tselo djipen, an lauter, hoi kreh un djineh” (Marko 12:30). Maro kamlepen ap i Jehoweste sikrell pes an kowa, hoi mer penah un ninna an kowa, hoi mer krah. Te hi i morsh i djuwjah khetne, krell pengro kamlepen, kai romedinrenn le. Jaake krell ninna maro kamlepen ap i Jehoweste, kai penah leske an i sowel, kai kamah kokres leske te djiwell, un mukah men te taufrell.
2. Hawo prossepen dell o Jehowah peskre Rakepangren, kai hin taufedo?
Tu te mukeh tut te bolell, weh tu an i Jehoweskri bachteli familja. Palle haiweh ap bud koowa, har bud o Jehowah tut kamella — un kowa tsardell tut gomme budeder pash leste (Dik pal an Maleachi 3:16-18). Te hi o Jehowah tiro dad, leh tu ninna i bari duchtiki familja: Phrala un phenja ap i tseli phub, kai kamenn i Jehowes un ninna tut (Dik pal an Marko 10:29, 30). Un hoi hunte kress glan i Panjeskri Ceremonia? Tu hunte prindjress un kamess i Jehowes, un hunte patsess ap leskro tchaweste. Pal kowa peneh tu an i sowel ap i Jehoweste, kai kameh kokres leske te djiwell. Tu te kral kowa un te mukal tut te taufrell, hal tu ap ko drom, te nai djiwess i bachtelo djipen hake tsireske. I bibla penella, kai lell men kowa dran o merepen win (1. Petro 3:21, 22).
RODAS DUREDER
Kanna dikeh, hoske tiri Sowel un i Panjeskri Ceremonia jaake bud moldo hi.
3. Hakeno hunte rodell peske win, koneske job kamell te djiwell
An o phuro Israel patsan bud, kai nai mangenn le ap i Jehoweste, un ninna ap ko chocheno dewleste Baal. O Jehowah kamas kowa gar, doleske bitchras job ko profetes Elia pash lende. Dikenn pal an 1. Rajengro Liil 18:21, un rakrenn khetne pral:
-
Hoi hunte rodan pen kol Israelitarja win?
Jaake har kol Israelitarja hunte rodas mer menge kowa ninna win, koneske mer kamah te djiwell. Dikenn pal an Luka 16:13, un rakrenn khetne pral:
-
Hoske nashte mangah mer gar ap i Jehoweste, un ninna ap wawarende oder tchomone wawar?
-
Har nai sikrah i Jehoweske, kai kamah kokres ap leste te mangell?
4. Ma biste, har bud o Jehowah tut kamella
O Jehowah das men jaake bud. Hoi nai dah mer leske? Dikenn o VIDEO.
Har sikras o Jehowah tut peskro kamlepen? Dikenn pal an Gilja 104:14, 15, un 1. Johanni 4:9, 10, un rakrenn khetne pral:
-
Hoi lal tu i Jehowestar, koleske tu o djiestar parkedo hal?
-
Har hi tuke kowa, kai djineh, kai das o Jehowah tuke kowa?
Mer te lah jekestar tchomone, hoi menge shukar hi, kamah mer koleske ninna maro parkepen te sikrell. Dikenn pal an Remarja 12:1, un rakrenn khetne pral:
-
Te rikreh tut glan i jakka, hoi o Jehowa tuke halauter della: Krell kowa gar an tiro dji, kai kameh tu leske tchomone palpale te dell?
5. Tiri sowel anell tuke bud prossepen
Bud patsenn, te hi len i prindjedo lab, i latchi karriera, bud lowe un wawar koowa, krell len kowa bachteles. Hi kowa tchatchepah jaake? Dikenn o VIDEO, un rakrenn khetne pral:
-
Hoske das ko morsh an ko video peskri karriera pre, ninna kai his Fußball leskri djipen?
-
Job kamas, te well o Jehowah leskro djipen, gar o Fußball. Hoi penals tu: His kowa mishto? Hoske peneh tu kowa jaake?
Har o Paulo gomme kek christo his, rodas job pes i bari karriera win. Job studieras pash i brindjedo sikepaskro i Djiftike Laba. Palle, har was lo an o patsepen, mukas lo kowa pal peste. Khaitas leske kowa? Dikenn pal an Filiparja 3:8, un rakrenn khetne pral:
-
Hoske penas o Paulo, kai his leske halauter, hoi job glanstunes kras, jaake “har tchik”?
-
Hoi his an leskre jakka kanna moldeder?
-
Hoi penals tu, hoi feteder hi: Te hi o Jehowah maro djipen, oder tchomone wawar? Hoske peneh tu kowa jaake?
Har was o Paulo i christo, las job bud kope budeder, har kowa, hoi job pal peste mukas
BUD PENENNA: “Ninna te djinau, kai hi kowa o tchatchepen, nai krau me kowa gomme gar.”
-
Hoi penals tu, hoske kowa mishto hi, te dess i Jehowes tiri Sowel?
HOI KATE PENLO WAS
Kamlepen krella an mende, kai dah i Jehowes sowel, un kai mukah men te taufrell.
Hoi penals tu?
-
Hoske hunte kamas mer i Jehowes maro tselo djiestar, un hoske hunte mangas mer kokres ap leste?
-
Har prossewell o Jehowah peskre taufede Rakepangren?
-
Kamals tu i Jehowes tiro djipen te dell?
BUDEDER
Kate dikeh nai, hoske i bashepaskritsa un i athleto an i sowel i Jehowes pengro djipen dan.
Terne putchenn pen: Hoi krau me dran miro djipen? — Dikas palpale (6:54)
Kate hatseh budeder, hoske kowa mishto hi, te djiwess kokres i Jehoweske.
“Hoske hunte das mer i Jehowes mari Sowel?” (O Gardeskro Kheer, Januar 15, 2010)
An kawa gili djala pral koi bacht, hoi kolenge hi, kai denn pengro djipen an i sowel i Jehoweske.
Kate an “Me putchum man bud bersha: ‘Hoske djiwah mer?’” nai drawereh, hoske i djuwel pes pral kowa i shero kras, hoi lake an o djipen o moldester his.
“I bibla krell o djipen newes” (O Gardeskro Kheer, November 1, 2012)