Hagnente ty agnate’ao

Hizilike amy ty lohahevetse

LESOGNE 51

Mampifale i Jehovah vao ty Raha Rehafe’o?

Mampifale i Jehovah vao ty Raha Rehafe’o?

Nimea i Jehovah fagnomezagne tena fanjaka tikagne naho fa niforogne’e. Tsy inogne zay fa ty fahafahagne mirehake. Tena lahibey ama’e ty fomba fampiasantikagne o fagnomezagne iohoe! (Vakio ty Jakoba 1:26.) Ino areke ty toko’e hataontikagne mba hahavy ty raha rehafentikagne hampifale i Jehovah?

1. Toko’e hampiasaentikagne amy ty inogne iaby ty fahafahantikagne mirehake?

Mirehake ty Baiboly tie: “Mifampionogna naho mifampahereza lognandro.” (1 Tesalonianina 5:11) Mba eretsereto moa tie, ia iaby ty ndaty mipay fampaherezagne. Ino ty azo’o atao mba hampaherezagne iareo? Omeo toky reke tie sarobily ama’o. Azo’o rehafegne ama’e ohatse ty toetse’e tena tea’o. Misy andinin-teny fanta’o vao tie va’e hampahery aze? Maro ty andinin-teny azo’o filiegne. Ankoatse izay, tadidio fa tsy ty raha rehafe’o avao ro misy voka’e amy ty hafa fa ty fomba irehafa’o aze ka. Mikezaha areke mba ho soa fagnahy naho fa mirehake.​—Ohabolana 15:1.

2. Raha manao akore ty tsy toko’e ho rehafentikagne?

Hoe ty Baiboly: “Tsy toko’e hisy rehake raty hiboake ty amy ty vava’areo.” (Vakio ty Efesianina 4:29.) Midika zay fa tsy toko’e hirehake raha raty ndra hirehake raha mamparare fo ty hafa tikagne. Tsy toko’e hitsikotsiko ndra hagnaratiraty ty hafa ka tikagne.​—Vakio ty Ohabolana 16:28.

3. Ino ty hagnampe antikagne hanao rehake mampahery avao?

Mateteke ro trea amy ty raha rehafentikagne tie, ino ty mameno ty fontikagne naho ty saintikagne. (Lioka 6:45) Toko’e ho fenoentikagne raha soa avao areke ty saintikagne. Agnisa izay retoagne: ‘Raha maregne, malio, mahafinaritse, malaza ho soa.’ (Filipianina 4:8) Toko’e hahay hifily fihisagne naho namagne tikagne mba hahavitantikagne izay. (Ohabolana 13:20) Hirehake raha mampahery ka tikagne naho mieretseretse hey vaho izay mirehake. Dineho zao: ‘Naho mirehake itoy raho, le ino ty ho voka’e amy ty hafa?’ Hoe ty Baiboly: “Misy manao rehake tsy ampiheveragne, le hoe tinombo ty mesa ty azo’e, fa ty reha ty mahilala ro magnasitragne.”​—Ohabolana 12:18.

ANDAO HANDINEKE TY PITSOPITSO’E

Hodinehentikagne ato tie, ino ty azo’o atao mba hampifale i Jehovah naho hampahery ty hafa ty raha rehafe’o.

4. Ambeno soa ty raha rehafe’o

Va’e hisy fotoagne tikagne hirehake raha hanegnenantikagne. (Jakoba 3:2) Vakio ty Galatianina 5:22, 23, sady iharò midineke ty fagnonteneagne retoa:

  • Ty aia amo o toetse rehoe ty azo’o angatahegne amy ty vavake mba hagnampe azo hiambegne soa ty raha rehafe’o? Nagnino o toetse rehoe ro afake magnampe azo?

Vakio ty 1 Korintianina 15:33, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy:

  • Nagnino ro misy voka’e amy ty raha rehafe’o ty ndaty atao’o namagne naho ty fihisagne filie’o?

Vakio ty Mpitoriteny 3:1, 7, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy:

  • Naho fa manao akore ro soa naho tsy mirehake ndra mandigne fotoagne hafa mba hirehafagne aze?

5. Raha soa ro rehafo naho fa mirehake miomba ty hafa

Ino ty hagnampe antikagne tsy hagnambanembane ndra hagnaratiraty ty hafa? Alefaso i VIDEO oy, sady iharò midineke ty fagnonteneagne retoa.

  • Nagnino i rahalahy tamy i video teoy ro te hagnova ty raha rehafe’e miomba ty hafa?

  • Ino ty natao’e?

Vakio ty Mpitoriteny 7:16, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy:

  • Ino ty toko’e ho tadidientikagne naho fa alaem-pagnahy te hirehake raha raty miomba ty hafa tikagne?

Vakio ty Mpitoriteny 7:21, 22, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy:

  • Nagnino o andine’e rehoe ro magnampe azo tsy ho boseke naho fa misy ndaty magnaraty azo?

6. Mikezaha ho soa fagnahy naho fa mirehake amy ty keleia’o

Tea i Jehovah ho soa fagnahy naho ho bey hatea tikagne naho fa mirehake amy ty keleiantikagne. Alefaso i VIDEO oy, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy.

  • Ino ty hagnampe azo ho soa fagnahy naho fa mirehake amy ty keleia’o?

Vakio ty Efesianina 4:31, 32, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy:

  • Toko’e hanao akore ty fomba firehantikagne amy ty keleiantikagne amy izay tsapa iareo tie tena teagne iareo?

Natoro i Jehovah tamy ty raha nisaontsie’e naho ty fomba nisaontsia’e aze fa tena tea’e ty Jesosy, i Ana-dahi’ey. Vakio ty Matio 17:5, sady iharò midineke ty fagnonteneagne toy:

  • Akore ty ampisehoa’o tie manahake i Jehovah rehe naho fa mirehake amy ty keleia’o?

Mipaliava fomba mba hideragne ty hafa

MISY TY MIREHAKE TIE: “Ze an-tsaiko ao avao ro rehafeko fa tsy ahoako ino ze ho fandrambesa o ndatio aze agne!”

  • Mitovy hevetse amy izay vao rehe? Ino ty anto’e?

FAMINTIGNAGNE

Misy voka’e amy ty ndaty hafa ty raha rehafentikagne. Toko’e hieretseretse soa heike tikagne tie, ino ty raha ho rehafegne, amy ty fotoagne manao akore ty toko’e hirehafagne aze sady akore ty fomba hirehafagne aze.

Fameregnagne

  • Inogne iaby ty azo’o ampiasagne ty fahafahantikagne mirehake mba hagnampeagne ty hafa?

  • Raha manao akore ty tsy toko’e ho rehafentikagne?

  • Ino ty hagnampe antikagne ho soa fagnahy sady hampahery avao naho fa mirehake?

Anò toy

FAGNAZAVAGNE FAGNAMPE’E

Ino ty hagnampe antikagne hirehake raha mampahery?

Mikezaha Hanao Reha o Ndaty Hendre (8:04)

Ino ty hagnampe azo mba tsy hitsikotsiko?

Akore ty Ataoko Naho Misy Magnaratiraty Ahy? (2:36)

Nampea i Jehovah ty lahilahy raike toy mba tsy hanao rehake raty sasa.

“Nieretsereteko Laleke Tihoe Akore ty Hiafarà ty Fiaignako!” (Fitalakesan-davitse 1 Aogositra 2013)