Kriste̱n ya mbale̱ i si mese̱le̱ ná lambo to̱ diwo̱ to̱ moto to̱ mō̱ ba ńamse̱ mulatako mabu na Yehova. Ye̱ke̱i te̱ be bedomsedi nde wa pe̱ o no̱ngino̱. Jemea lo̱ngo̱ le Yehova mweńa jita. (Langa 1 Myango 28:9.) O njika bete̱medi jemea lo̱ngo̱ leno̱ ná di be̱ o kekise̱ e? Ne̱ni pe̱ weno̱ ná o lembe̱ mo̱ e?

1. Ne̱ni bato bō̱ beno̱ ná ba we̱le̱ jemea lasu o kekise̱ e?

Bato bō̱ ba me̱nde̱ keka jeka biso̱ ná di si bolea pe̱ Yehova. Ba nja be ná ba bola nika e? Bō̱ be nde bato bena ba si maboleye̱ pe̱ Yehova, ba mato̱po̱ pe̱ mpoṅ jombwea bebokedi ba Loba o bwam ba ńamse̱ dube̱ lasu. Be nde bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱. Bape̱pe̱ be nde badiedi ba bebasi bena ba macamane̱ mpoṅ jombwea biso̱, o bola ná ba bena ba titi jangwa bese̱le̱ mbale̱. Ye bobe o be̱ne̱ pend’a byala na bate̱nge̱ne̱ mbale̱, langa kalat’abu to̱ bekwali babu o inte̱rne̱t, wala o milomba mabu o inte̱rne̱t to̱ jombwa sinima yabu. Yesu a kwali ońola ba bena ba makeke̱ o ńamse̱ dube̱ la bane̱ ná: “Ese̱le̱ babo̱, be nde bato ba ndima ba madangwane̱ bandima. Nde yete̱na mot’a ndima a madangwane̱ ńandima, ke̱ babo̱ babane̱ ba mako̱ o ekukudu.”—Mateo 15:14.

Di me̱nde̱ nde bolea ne̱ni yete̱na moto di bino̱ to̱ elong’asu ya mbia a no̱ngi bedomsedi ná a si mabe̱ pe̱ Mboṅ a Yehova e? Nika ńe ná e bwesane̱ ndutu jita. E ná a baise̱ biso̱ ná di po̱se oteten a mo̱ na Yehova. Jangame̱n no̱ngo̱ bedomsedi be bam o be̱ Loba jemea buka be̱se̱. (Mateo 10:37) Ońola nika, di masengane̱ byanedi ba Yehova ná di si be̱ mundenge na i ńai a bato.—Langa 1 Korinto 5:11.

2. Ne̱ni jemea lasu di me̱ne̱ne̱no̱ o bedomsedi di mano̱ngo̱no̱ e?

Ndolo di be̱nedino̱ Yehova e me̱nde̱ tute̱le̱ biso̱ o banga be̱ne̱ mulatako ná bambam n’ebasi e kwedi. Ebol’asu to̱ mambo mape̱pe̱ di mabolano̱ ba s’angame̱n be̱ne̱ mulatako to̱ mō̱ n’ebasi e kwedi. Yehova a mabaise̱ biso̱ ná: “Bińo̱ busa [o Babilon ninde̱ne̱], a tumba lam.”—Bebīsedi 18:2, 4.

 ALA O NJIBA

3. No̱ngo̱ jangame̱ye̱ na balēdi ba mpoṅ

Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di sengi moto a makwala mambo ma bobe te̱nge̱ne̱ bebokedi ba Yehova e? Langa Minia 14:15, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

• Ońola nje di s’angame̱nno̱ dube̱ nje ye̱se̱ di masengano̱ e?

Langa 2 Yohane 10, nde lo kwaleye pe̱ ońola min myuedi:

• Njika bedangwedi jangame̱nno̱ be̱ne̱ o mbasan ma bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱ e?

• To̱ di si makwala nde na bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱, ne̱ni belēdi babu beno̱ ná be po̱ye̱ biso̱ e?

• O mo̱nge̱le̱ ná Yehova a me̱nde̱ nde senga ne̱ni yete̱na jemedi o senga mambo ma bobe ma makwalabe̱ te̱nge̱ne̱ mo̱ to̱ bebokedi bao e?

4. Be̱ Loba jemea ke̱ munasango a boli bobe

Nje jangame̱nno̱ bola yete̱na di bi ná elong’a mwemba e boli bobe bonde̱ne̱ e? Ná di bie nje bola, jombweye bete̱sedi be maso̱be̱ o mbenda Loba a bolino̱ Israel. Langa Levitiko 5:1.

Bupisane̱ yen epas’a Bibe̱l, di bi te̱ ná moto a boli bobe bonde̱ne̱, jangame̱n langwea batudu nje di bino̱. Nde obiana di mabola nika, ye bwam ná jome̱le̱ nu moto ná mo̱me̱ne̱ ale langwea batudu nje a bolino̱. A si boli te̱ nika, jangame̱n langwea batudu nje di bino̱, o lee̱le̱ ná je Yehova jemea. Ne̱ni bola la nika di malee̱le̱no̱ ndol’asu ńa jemea ońola . . .

• Yehova Loba e?

• moto nu boli bobe e?

• bane̱ o mwemba e?

 5. Panda etum na Babilon ninde̱ne̱

 EBONGOLO

Ná di tike be̱ Yehova jemea, jangame̱n banga be̱ mundenge na ba bena ba titi mo̱ jemea. Di s’angame̱n pe̱ to̱ be̱ne̱ mulatako to̱ mō̱ n’ebasi e kwedi.

Ndimbisedi

• Ońola nje di s’angame̱nno̱ jombwa, langa to̱ senga belēdi ba bato ba to̱bi dube̱ la mbale̱ e?

• Njika bedangwedi jangame̱nno̱ be̱ne̱ o mbasan ma ba ba po̱si ná ba si mabe̱ pe̱ Mboṅ a Yehova e?

• Ne̱ni jeno̱ ná di sengane̱ jome̱le̱ la busa o ebasi e kwedi e?