1.  Re ka Tseba Babilona o Mogolo Bjang?

2.  Mesia o be a tlo Fihla Neng mo Lefaseng?

3.  Dikalafo Tšeo di Sepedišanago le Madi

4.  Ge Monna le Mosadi Bao ba Nyalanego ba Arogana

5.  Go Keteka Matšatši a Maikhutšo le Meletlo e Itšego

6.  Malwetši a go Fetela

7.  Kgwebo le Ditaba tša Molao

 1. Re ka Tseba Babilona o Mogolo Bjang?

“Babilona o Mogolo” o swantšhetša dikereke ka moka goba madumedi ka moka a maaka. (Kutollo 17:5) E le gore o kwe gore re tseba seo bjang, a re bolele ka dilo tše di latelago:

• O tšea karolo lefaseng ka moka. Babilona o Mogolo o hlaloswa a dutše godimo ga meetse ao a swantšhetšago ‘mašaba le ditšhaba.’ O na le “mmušo o bušago dikgoši tša lefase.”—Kutollo 17:15, 18.

• Ga se mokgatlo wa dipolotiki goba wa kgwebo. “Dikgoši tša lefase” le “babapatši” ba tlo phologa ge yena a fedišwa.—Kutollo 18:9, 15.

• O senya Modimo leina. O bitšwa mogweba-ka-mmele ka gobane o šomišana kgauswi le mebušo e le gore a kgone go hwetša tšhelete le dilo tše dingwe tšeo a ka ikholago ka tšona. (Kutollo 17:1, 2) O lahletša batho ba ditšhaba ka moka. Le gona o dirile gore batho ba bantši ba bolawe.—Kutollo 18:23, 24.

Boela go thuto 13 go ntlha ya bo-⁠6

 2. Mesia o be a tlo Fihla Neng mo Lefaseng?

Beibele e boletše e sa le pele gore go be go tlo feta nako yeo e bitšwago dibeke tše 69, pele Mesia a etla mo lefaseng.—Bala Daniele 9:25.

• Dibeke tšeo tše 69 di thomile neng? Di thomile ka ngwaga wa 455 B.C.E. Ka yona nako yeo, Mmuši Nehemia o ile a fihla Jerusalema gore a ‘tsošološe’ motse woo, goba a o age gape.—Daniele 9:25; Nehemia 2:1, 5-8.

• Dibeke tše 69 di tšere nako e kaakaa’ng? Go boporofeta bjo bongwe bja Beibele, letšatši le emela ngwaga. (Numeri 14:34; Hesekiele 4:6) Se se ra gore beke e nngwe le e nngwe e tee e emela mengwaga e 7. Boporofeteng bjo, dibeke tše 69 di lekana le mengwaga e 483 (69x7).

• Dibeke tše 69 di ile tša fela neng? Ge re balela mengwaga e 483 re tloga go ngwaga wa 455 B.C.E., re fihla go ngwaga wa 29 C.E. a Wo ke wona ngwaga woo Jesu a ilego a kolobetšwa ka wona gomme a ba Mesia.—Luka 3:1, 2, 21, 22.

Boela go thuto 15 go ntlha ya bo-5

 3. Dikalafo Tšeo di Sepedišanago le Madi

Go na le mekgwa e mengwe ya kalafo yeo e šomišago madi a molwetši ka boyena. Bakriste ga se ba swanela go diriša e mengwe ya mekgwa yeo. Ka mohlala, batho ba bangwe ba fana ka madi a bona. Goba ba boloka madi a bona pele ba tlo dirwa ophareišene, gore ba tle ba a diriše ka nako yeo.—Doiteronomio 15:23.

Eupša go na le mekgwa e mengwe ya kalafo yeo e ka no se bego le bothata. Ka mohlala, mekgwa ya go swana le go dirwa diteko tša madi, hemodialysis, hemodilution, go šomiša cell-salvage goba go dirwa ophareišene go dirišwa motšhene wo o tšeelago pelo legato ka go pompa madi le go thuša molwetši go hema (heart-lung bypass machine). Ka gona, Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho ya gore madi a gagwe a tlo dirišwa bjang nakong ya ge a dirwa ophareišene, ge a tšewa madi gore a yo lekolwa, goba ge a alafiwa ka tsela e itšego. Dingaka di ka diriša mekgwa ye ka ditsela tšeo di fapanego ganyenyane. Bjale pele Mokriste a dumela go dirwa ophareišene, go dirwa diteko tše itšego, goba go amogela mokgwa le ge e le ofe wa kalafo, o swanetše go kwešiša gabotse gore madi a gagwe a tlo dirišwa bjang. Pele o dira phetho, ipotšiše dipotšišo tše di latelago:

• Ge e ba a mangwe a madi a ka a tlo arošwa mmeleng wa ka gomme a emiša go elela ka nako e itšego, na letswalo la ka le tla ntumelela go lebelela madi ao e sa le karolo ya mmele wa ka, gomme gwa se nyakege gore a tšhollelwe “fase.”—Doiteronomio 12:23, 24.

• Na letswalo la ka leo le tlwaeditšwego ka Beibele le tla ntshwenya ge e ba nakong ya kalafo e itšego, madi a ka a ntšhwa, a hlwekišwa gomme ka morago a bušetšwa mmeleng wa ka gape?

Boela go thuto 39 go ntlha ya bo-3

 4. Ge Monna le Mosadi Bao ba Nyalanego ba Arogana

Beibele e botša monna le mosadi bao ba nyalanego gore ba se ke ba arogana. E bile e bea taba phaa, gore karogano ga e dire gore yo mongwe wa balekane a nyale gape. (1 Bakorinthe 7:10, 11) Eupša go na le maemo a mangwe ao a ka dirago gore Mokriste a nagane go arogana le molekane wa gagwe.

• Ge monna a gana go hlokomela lapa: Monna o gana go hlokomela lapa ka dilo tšeo le di hlokago go fihla bokgoleng bja gore lapa le se be le tšhelete goba dijo.—1 Timotheo 5:8.

• Go tlaiša molekane o šoro: Go tlaišwa go fihla bokgoleng bja gore molekane yo mongwe a ka babja goba go bolawa.—Bagalatia 5:19-21.

• Ge molekane a dira gore segwera sa molekane wa gagwe le Jehofa se senyege: Monna goba mosadi o dira gore molekane wa gagwe a palelwe ke go hlankela Jehofa.—Ditiro 5:29.

Boela go thuto 42 go ntlha ya bo-3

  5. Go Keteka Meletlo e Itšego le Matšatši a Maikhutšo

Bakriste ga ba keteke matšatši a maikhutšo (holidays) ao a sa thabišego Jehofa. Eupša Mokriste yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho ya gore o swanetše go dira eng ge a ka ikhwetša a le boemong bjo batho ba bangwe ba ketekago matšatši ao. A re kwe ka mehlala e latelago:

• Motho yo mongwe o go lakaletša mahlatse le mahlogonolo letšatšing leo. O ka no re, “Ke a leboga.” Ge e ba motho a nyaka go ithuta ka mo go oketšegilego, o ka mo hlalosetša gore ke ka baka la eng o sa keteke letšatši la maikhutšo.

• Molekane wa gago yo e sego Hlatse ya Jehofa o go kgopela gore le etele meloko ya gabo ka letšatši la maikhutšo. Ge e ba letswalo la gago le go dumelela gore o ye, o ka hlalosetša molekane wa gago e sa le pele gore ge e ba ba leloko ba ka dira dilo tšeo di thulanago le melao ya Beibele, gona wena o ka se tšee karolo go tšona.

• Mohiri wa gago o nyaka go go nea bonus sehleng se itšego sa maikhutšo. Na o swanetše go gana bonus yeo? Ga go hlokagale gore o e gane. O swanetše go tseba gore mohiri wa gago o go nea yona ka mabaka afe. Ipotšiše gore: ‘Na o nnea bonus ye e le karolo ya go keteka matšatši ao a maikhutšo, goba na o no ba a leboga mošomo wa ka o mobotse?’

• Motho yo mongwe o go nea mpho sehleng se itšego sa maikhutšo. Motho yo a go neago mpho a ka no re: “Ke a tseba gore ga o keteke letšatši le la maikhutšo, eupša ke nyaka go go fa mpho ye.” Mohlomongwe motho yo o no ba a go bontšha botho. Eupša o swanetše go ipotšiša gore: ‘Na motho yo o nyaka go nteka tumelo? Goba na o nyaka gore le nna ke keteke letšatši la maikhutšo?’ Ka morago ga gore o naganišiše ka dipotšišo tše, o tla itirela phetho ya ge e ba o tla amogela mpho yeo goba go se e amogele. Go diphetho ka moka tšeo re di dirago, re nyaka go šala re na le letswalo le lebotse le go dula re tshepagalela Jehofa.—Ditiro 23:1.

Boela go thuto 44 go ntlha ya bo-1

 6. Malwetši a go Fetela

Ka ge re rata batho, re swanetše go netefatša gore ga re ba fetetše ka malwetši. Bjale ge e ba re tseba gore re na le bolwetši bja go fetela, goba re nagana gore re ka ba re na le bolwetši bja go fetela, re swanetše go itlhokomela. Re dira bjalo ka gobane Beibele e re laela gore: “O rate wa geno ka mokgwa wo o ithatago ka wona.”—Baroma 13:8-10.

Motho yo a nago le bolwetši bja go fetela a ka bontšha bjang gore o rata batho ba bangwe? Motho yoo a ka bontšha gore o rata batho ba bangwe ka go se ba gokarele goba go ba khisa. Ga se a swanela go kwata goba go kgopišega ge e ba batho ba bangwe ba sa mo meme ka malapeng a bona e le ge ba nyaka go itšhireletša. Le gona pele a kolobetšwa, o swanetše go botša molomaganyi wa bagolo gore o na le bolwetši bja go fetela, e le gore a tle a kolobetšwe ka tsela yeo e tlago go šireletša ba bangwe bao le bona ya yago kolobetšong. Ge e ba a motho yo a kilego a ba le bolwetši bja go fetela a nyaka go nyala, o swanetše go tšea madi pele a ka thoma go ratana. Ge a dira bjalo, o tla be a bontšha gore o naganela ba bangwe le gore ga a ‘kgahlegele ditaba tša gagwe feela, eupša o kgahlegela le tša ba bangwe.’—Bafilipi 2:4.

Boela go thuto 56 go ntlha ya bo-2

 7. Kgwebo le Ditaba tša Molao

E le gore re pheme mathata a mantši, re swanetše go ngwala fase dilo tšeo re dumelelanago ka tšona ge e ba re adimišana ditšhelete goba re dirišana ka dilo tša kgwebo. Re swanetše go dira bjalo le ge e ba motho yoo re dirišanago le yena e le Mokriste. (Jeremia 32:9-12) Eupša ka dinako tše dingwe, Bakriste ba ka no se kwešišane ditabeng tša ditšhelete le dilong tše dingwe. Ba swanetše go dira’ng? Ba swanetše go rarolla diphapano tšeo kapejana, ka khutšo, e bile ba dire bjalo ntle le go botša batho ba bangwe.

Eupša re swanetše go dira’ng ge e ba motho yo mongwe a re ropile goba a boletše maaka ka rena? (Bala Mateo 18:15-17.) Jesu o boletše dilo tše tharo tšeo re swanetšego go di dira:

1. Lekang go lokiša ditaba seng sa lena.—Bona temana 15.

2. Ge e ba bothata bjoo bo sa loke, kgopela motho o tee goba ba babedi bao ba ratago Jehofa e bile ba na le maitemogelo, gore ba le thuše go rarolla bothata bjoo.—Bona temana 16.

3. Ge e ba le gona moo go no pala, o ka botša bagolo gore ba le thuše.—Bona temana 17.

Maemong a mantši, ga se ra swanela go iša bana babo rena dikgorong tša tsheko ka gobane seo se ka senya leina la Jehofa, le go dira gore batho ba thome go nagana gampe ka phuthego. (1 Bakorinthe 6:1-8) Eupša go ka ba le ditaba tšeo go ka nyakegago gore di rarollwe ka molao kgorong ya tsheko. Ka mohlala, e ka ba dilo tša go swana le tlhalo, ge motho a nyaka tshwanelo ya go dula le ngwana, a nyaka tšhelete ya go hlokomelwa ke molekane ka morago ga tlhalo, a nyaka tšhelete ya inšorense, a palelwa ke go lefa dikoloto (bankruptcy), goba a nyaka go dira keno ya gore ke mang a swanetšego go hwetša bohwa (will). Ge e ba Mokriste a lokiša ditaba tše bjalo ka go ya kgorong ya tsheko e bile a dira bjalo ka khutšo, o tla be a sa tshele molao wa Modimo.

Le gona, ge e ba Mokriste a ka ya maphodiseng a bega molato o mogolo wa go swana le go katwa, go tlaišwa ga bana, go bethwa, go utswetšwa goba polao, le gona moo o tla be a sa tshele molao wa Modimo.

Boela go thuto 56 go ntlha ya bo-3