Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Jehofa ke yo Mogolo go Feta Dipelo tša Rena

Jehofa ke yo Mogolo go Feta Dipelo tša Rena

Jehofa ke yo Mogolo go Feta Dipelo tša Rena

MOPSALME o ngwadile gore: “Morêna, ba ba mo kxahlaxo kè ba ba mmoifaxo.” Ka kgonthe, Mmopi o thabela go bona yo mongwe le yo mongwe wa bahlanka ba gagwe ba batho ge ba dutše ba katanela go thekga ditekanyetšo tša gagwe tša go loka. Modimo o šegofatša batho ba gagwe bao ba botegago ka go se kwanantšhe, o a ba kgothatša e bile o a ba homotša dinakong tša tlalelo. O a tseba gore barapedi ba gagwe ga se ba phethagala, ka gona ke yo a leka-lekanego go seo a se letetšego go bona.​—Psalme 147:11.

Re ka no ba re se na bothata bja go dumela gore Jehofa o rata bahlanka ba gagwe ka kakaretšo ka lerato le legolo. Lega go le bjalo, ba bangwe go bonagala e le bao ba tshwenyegilego ka mo go feteletšego ka mafokodi a bona ka noši moo e lego gore ba kgodišegile gore Jehofa a ka se ke a ba rata. Mo gongwe ba ka phetha ka gore: “Ke yo a sa phethagalago kudu bakeng sa gore Jehofa a ka nthata.” Ee, ka moka ga rena re ba le maikwelo a fošagetšego nako le nako. Eupša ba bangwe ba bonagala ba e-lwa ntwa e sa kgaotšego malebana le maikwelo a bona a go hloka mohola.

Maikwelo a Tlhokofalo

Mehleng ya Beibele batho ba mmalwa bao ba botegago ba ile ba tlaišwa ke maikwelo a go hlokofala o šoro. Jobo o ile a hloya bophelo gomme a ikwa eka Modimo o mo lahlile. Hanna yo a ilego a ba mmago Samuele, ka nako e nngwe o be a gateletšegile kudu ka baka la go hloka ga gagwe bana gomme a lla gabohloko kudu. Dafida o be a ‘inamile kudu,’ gomme Epaforodito o be a gateletšegile ka baka la gore ditaba tša bolwetši bja gagwe di ile tša nyamiša bana babo.​—Psalme 38:6; 1 Samuele 1:7, 10; Jobo 29:2, 4, 5; Ba-Filipi 2:25, 26.

Go thwe’ng ka Bakriste lehono? Mohlomongwe bolwetši, go tšofala goba maemo a mangwe a motho ka noši a thibela ba bangwe go ka dira mo gontši go etša kamoo ba bego ba ka rata go dira ka gona tirelong e kgethwa. Se se ka ba lebiša tabeng ya gore ba phethe ka gore ba fošetša Jehofa le badumedi-gotee le bona. Goba mo gongwe ba bangwe ba ka ipea molato leboelela ka baka la diphošo tša nakong e fetilego, ba belaela gore Jehofa o ba lebaletše. Mohlomongwe ba bangwe bao ba tšwago malapeng a boemo bjo thata ba kgodišegile gore ba tloga ba sa swanelege go ka ratwa. Se se kgonega bjang?

Ba bangwe ba golela malapeng ao go ona go bušago moya wa boithati, kgegeo le poifo, e sego wa lerato. Mo gongwe le ka mohla ba ka se ke ba tseba tate yo a ba ratago e le ka kgonthe, yo a lebelelago dibaka tša go nea theto le kgothatšo, yo a tshedišago diphošo tše nyenyane mahlo gomme a itokišeditše go swarela gaešita le diphošo tše šoro kudu, le yoo borutho bja gagwe bo dirago gore lapa ka moka le ikwe le šireletšegile. Ka ge ba se ba ka ba ba le tate yo lerato wa lefaseng, ba ka hwetša go le boima go kwešiša seo se bolelwago ke go ba le Tate yo lerato wa legodimong.

Ka mohlala, Fritz o ngwala gore: “Bjana bja-ka gotee le bofsa di be di tutuetšwa kudu ke mokgwa o se nago lerato wa tate. * O be a sa ke a nea theto le ge e le efe, gomme ga se ka ka ka ikwa ke le kgaufsi le yena. Ge e le gabotse, dinakong tše dintši, ke be ke mmoifa.” E le mafelelo a se, Fritz yoo ga bjale a lego nywageng ya gagwe ya bo-50, o sa dutše a e-na le maikwelo a go se swanelege. Margarette o hlalosa gore: “Batswadi ba-ka e be e le bao ba sego borutho le bao ba se nago lerato. Ge ke be ke thoma go ithuta Beibele, ke ile ka ba le bothata bja go kwešiša seo tate yo lerato a lego sona.”

Go sa šetšwe gore lebaka e ka ba e le lefe, maikwelo a bjalo a ka bolela gore tirelo ya rena go Modimo ka dinako tše dingwe ga e laolwe kudu ke lerato, eupša e laolwa ke go ikwa re le molato le go boifa. Dilo tše dibotse tšeo re di dirago di ka no ba tšeo le ka mohla di sa kego di kgotsofatša. Kganyogo ya go kganyoga go kgotsofatša Jehofa le badumedi-gotee le rena e ka re dira gore re ikwe gore ga re kgone go dira sohle seo re swanetšego go se dira. E le mafelelo a se, re ka no se fihlelele dipakane tša rena, ra ipea molato gomme ra ikwa re nyemile moko.

Ke eng seo se ka dirwago? Mohlomongwe go nyakega gore re ikgopotše kamoo Jehofa e lego yo botho ka gona. Motho yo mongwe yo a ilego a kwešiša seka se sa lerato sa semelo sa Modimo e be e le moapostola Johane.

‘Modimo ke yo Mogolo go Feta Dipelo tša Rena’

Mafelelong a lekgolo la pele la nywaga C.E., Johane o ile a ngwalela badumedi-gotee le yena gore: “Ké sôna se re tl’o xo tseba ka sôna xe re le ba therešô; ’me re tlo rola pelo pele xa xaxwe. Ra re, xe pelo e re bexa, ra re: E Moxolo ké Modimo, ó feta dipelo tša rena, ’me ó tseba tšohle.” Ke ka baka la’ng Johane a ile a ngwala mantšu a?​—1 Johane 3:19, 20.

Johane o be a tseba gabotse gore go be go kgonega gore mohlanka wa Jehofa a ikwe a le molato ka pelong. Mohlomongwe Johane ka noši o ile a ba le maikwelo a swanago. Bjalo ka lesogana leo le nago le sebopego sa bogale, Johane ka nako e nngwe o ile a phošollwa ke Jesu Kriste ka go ba yo thata kudu ge a dirišana le ba bangwe. Ge e le gabotse, Jesu o ile a reela Johane le ngwanabo Jakobo ka “la Beneharageme, ké xo re Bô-ra-medumô.”​—Mareka 3:17; Luka 9:49-56.

Nywageng ya ka godimo ga e 60 e latetšego, Johane o ile a kaonefala gomme a ba Mokriste yo a leka-lekanego, yo lerato le yo a nago le kgaugelo. Ka nako ya ge yena bjalo ka moapostola wa mafelelo yo a bego a phela a ngwala lengwalo la gagwe leo le buduletšwego, o be a tseba gore Jehofa o be a sa sekiše yo mongwe le yo mongwe wa bahlanka ba gagwe molato o mongwe le o mongwe. Go e na le moo, ke Tate yo borutho, yo botho, yo a nago le seatla se se bulegilego le yo a nago le kwelobohloko, yo a nago le lerato le le tseneletšego bakeng sa bao ka moka ba mo ratago le go mo rapela ka therešo. Johane o ngwadile gore: “Modimo ké Yêna leratô.”​—1 Johane 4:8.

Jehofa o Thabela Tirelo ya Rena go Yena

Modimo o tseba mafokodi a rena a tlhago le diphošo tša gona gomme o di ela hloko. Dafida o ngwadile gore: “Yena ó tseba lebopô le re lexo ka lôna, xa a lebale xe re le lerole.” Jehofa o lemoga mafelelo ao setlogo sa rena se bago le wona bakeng sa go re dira seo re lego sona. Ge e le gabotse, o re tseba kaone kudu go feta kamoo re itsebago ka gona.​—Psalme 103:14.

O a tseba gore ba bantši ba rena re ka rata go ba bao ba fapanego, eupša re palelwa ke go fenya go se phethagale ga rena. Boemo bja rena bo ka bapišwa le bja moapostola Paulo yo a ngwadilego gore: “Xa ke dire botse byo ke bo rataxo; ke dira bobe byo ke sa bo ratexo.” Ka moka ga rena re bothateng bjo bo swanago. Mabakeng a mangwe, se se ka feleletša ka go re dira gore re be le pelo e re beago molato.​—Ba-Roma 7:19.

Ka mehla gopola se: Selo se bohlokwa kudu go feta kamoo re itebelelago ka gona ke kamoo Jehofa a re lebelelago ka gona. Nako le nako ge a re bona re leka go mo thabiša, ga a arabele feela ka kgotsofalo e nyenyane eupša o arabela le ka lethabo. (Diema 27:11) Gaešita le ge selo seo re se fihlelelago se ka bonagala e le se senyenyane kudu mahlong a rena, go rata ga rena le maikemišetšo a mabotse di a mo thabiša. O lebelela ka kua ga selo seo re se fihlelelago; o lemoga seo re nyakago go se dira; o tseba dinyakwa tša rena le dikganyogo tša rena. Jehofa o kgona go bala dipelo tša rena.​—Jeremia 12:3; 17:10.

Ka mohlala, ba bantši ba Dihlatse tša Jehofa ke batho ba nago le dihlong ka tlhago le bao ba nago le go šia, bao ba kgethago go ipoloka boemong bja tlase. Go batho ba bjalo, go ruta ditaba tše di lokilego ka ntlo le ntlo e ka ba tlhohlo e nolago moko. Lega go le bjalo, ba tutuetšwa ke kganyogo ya go hlankela Modimo le go thuša baagišani ba bona, gaešita le bao ba nago le dihlong ba ithuta go batamela baagišani ba bona gomme ba bolele ka Beibele. Ba ka ikwa gore ba dira mo gonyenyane, gomme se se ka ba amoga lethabo la bona. Pelo ya bona e ka šišinya gore bodiredi bja bona bja phatlalatša ga se bja bohlokwa. Eupša Jehofa ruri o thabela maiteko a magolo ao batho ba bjalo ba a dirago tirelong ya bona. Go feta moo, ba ka se ke ba kgonthišega gore ke neng le gona kae moo dipeu tša therešo tšeo di bjetšwego di tlago go mela, tša gola gomme tša enywa dienywa.​—Mmoledi 11:6; Mareka 12:41-44; 2 Ba-Korinthe 8:12.

Dihlatse tše dingwe di tlaišwa ke boemo bjo bo fokolago bja tša maphelo bja lebaka le letelele goba go tšofala. Go bona, go ba gona dibokeng ka mehla Holong ya Mmušo e ka ba mo go tletšego ka dihlabi le go tshwenyega. Go theeletša polelo yeo e lego mabapi le modiro wa go bolela go ka ba gopotša ka seo ba bego ba tlwaetše go se dira le seo ba sa dutšego ba nyaka go se dira, gaešita le ge bolwetši bo ba gogela morago. Ba ba bjalo ba ka kweša bohloko ke go ikwa ba le molato ka ge ba sa kgone go latela keletšo kudu go etša kamoo ba ka ratago go dira ka gona. Lega go le bjalo, Jehofa ka kgonthe o tšeela godimo potego ya bona ya go se kwanantšhe gotee le kgotlelelo. Ge feela ba dula ba botega ka go se kwanantšhe, le ka mohla a ka se ke a lebala pego ya bona ya go botega.​—Psalme 18:25; 37:28.

‘Re Role Pelo’

Nakong ya ge Johane a fihla botšofading, o swanetše go ba a be a kwešiša kudu ka botho bja Modimo. Gopola gore o ngwadile gore: “E Moxolo ké Modimo, ó feta dipelo tša rena, ’me ó tseba tšohle.” Go feta moo, Johane o ile a re kgothaletša gore re ‘role pelo.’ Johane o be a bolela eng ka mantšu ao?

Go ya ka Vine’s Expository Dictionary of Old and New Testament Words, lediri la Segerika leo le fetoletšwego e le “rola” le bolela “go bontšha kgodišego, go dumela le go kgodiša.” Ka mantšu a mangwe, bakeng sa go dira gore dipelo tša rena di role, re swanetše go dira gore dipelo tša rena di kgodišege go dumela gore Jehofa o a re rata. Bjang?

Fritz, yo go boletšwego ka yena pejana sehlogong se, o hlanketše bjalo ka mogolo go e nngwe ya diphuthego tša Dihlatse tša Jehofa ka lebaka la ka godimo ga nywaga e 25 gomme o hweditše gore thuto ya motho ka noši e kgona go kgonthišetša pelo ya gagwe ka lerato la Jehofa. “Ke ithuta Beibele le dipuku tša rena ka mehla le ka kelohloko. Se se nthuša gore ke se ke ka swarelela go tša nakong e fetilego, eupša ke kgomarele pono e sekilego ya bokamoso bja rena bjo bo thabišago. Ka dinako tše dingwe, dilo tša nakong e fetilego di nngena moko, gomme ke ikwa gore Modimo le ka mohla a ka se ke a nthata. Eupša ka kakaretšo, ke hwetša gore thuto ya ka mehla e tiiša pelo ya-ka, e oketša tumelo ya-ka gomme e nthuša gore ke dule ke thabile e bile ke leka-lekane.”

Ke therešo gore go bala Beibele le go naganišiša go ka no se fetoše maemo a rena a kgonthe. Lega go le bjalo, go ka fetoša tsela yeo re lebelelago maemo a rena ka yona. Go nweletša dikgopolo tšeo di lego ka Lentšung la Modimo dipelong go re thuša gore re nagane go swana le yena. Go feta moo, go ithuta go re kgontšha go gola kwešišong ya rena ya go kwešiša botho bja Modimo. Ganyenyane-ganyenyane re ka amogela gore Jehofa ga a re bee molato ka boemo bja rena bja bjaneng, gomme ga a re bee molato ka malwetši a rena. O a tseba gore merwalo yeo bontši bja rena re e rwelego​—go sa šetšwe gore ke ya maikwelong goba ya mmeleng​—gantši ga se ya bakwa ke rena, gomme ka lerato o ela se hloko.

Go thwe’ng ka Margarette yo go boletšwego ka yena pejana? Ge a be a thoma go tseba Jehofa, le yena go ithuta Beibele go ile gwa mo hola kudu. Le yena ka go swana le Fritz, o ile a swanelwa ke go bušetša monagano wa gagwe morago gomme a lekole tsela yeo a bego a lebelela tatagwe ka yona. Thapelo e thušitše Margarette go kgokaganya seo a bego a ithuta sona thutong. Margarette o re: “Sa mathomo ke ile ka tšea Jehofa bjalo ka mogwera wa kgaufsi, ka ge ke be ke e-na le phihlelo ya go ba le bagwera ba nago le lerato go e na le ya go ba le tate yo lerato. Ganyenyane-ganyenyane, ke ile ka ithuta go ntšhetša Jehofa maikwelo a-ka, dipelaelo, matshwenyego le mathata a-ka. Ke ile ka bolela le yena leboelela ka thapelo, ka nako e swanago ke kopanya dilo ka moka tše mpsha tšeo ke bego ke ithuta tšona ka yena, go e na le go kopanya seswantšho. Ka morago ga nako e itšego, maikwelo a-ka ka Jehofa a ile a gola go fihla boemong bjoo e lego gore ga bjale ga ke sa na bothata bja go mo tšea bjalo ka Tate yo lerato.”

Go Lokollwa Matshwenyegong ka Moka

Ge feela tshepedišo ye ya gona bjale e kgopo le ya kgale e sa dutše e le gona, ga go na yo a ka holofelago go lokologa matshwenyegong. Go Bakriste ba bangwe se se bolela gore maikwelo a go tshwenyega goba go se ipote a ka tšwelelela leboelela gomme a ba bakela kgateletšego. Eupša re ka kgonthišega gore Jehofa o tseba maikemišetšo a rena a mabotse le mošomo o thata woo re o dirago tirelong ya gagwe. Le ka mohla a ka se ke a lebala lerato leo re le bontšhago bakeng sa leina la gagwe.​—Ba-Hebere 6:10.

Lefaseng le lefsa leo le lego kgaufsi ka tlase ga Mmušo wa Mesia, batho ka moka bao ba botegago ba ka letela go tlo imollwa merwalong ya tshepedišo ya Sathane. Yeo e tla ba kimollo e kgolo gakaakang! Ka nako yeo re tla bona gaešita le bohlatse bjo bo oketšegilego bja kamoo Jehofa e lego yo botho ka gona. Go ba go fihlela ka nako yeo, anke bohle re kgonthišege gore “Modimo, ó feta dipelo tša rena, ’me ó tseba tšohle.”​—1 Johane 3:20.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 8 Maina a fetošitšwe.

[Ntlhakgolo go letlakala 30]

Jehofa ga se mmuši yo thata, eupša ke Tate yo borutho, yo botho le yo a nago le kwelobohloko

[Seswantšho go letlakala 31]

Go ithuta Lentšu la Modimo go re thuša go nagana bjalo ka yena