Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Ouhamba waKalunga—epangelo lipe tali ka pangela edu

Ouhamba waKalunga—epangelo lipe tali ka pangela edu

Ouhamba waKalunga—epangelo lipe tali ka pangela edu

“Ouhamba . . . otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba aeshe noku a xulifa po, ndelenee owo vene tau kala fiyo alushe.”DANIEL 2:44.

1. Elineekelo lashike hatu dulu okukala tu na mOmbibeli?

OMBIBELI oyo elihololo laKalunga okulihololela ovanhu. Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Osheshi ondjovo yaKalunga mwe i uda kufye, mwe i tambula hangaashi ondjovo yovanhu, ndelenee ongaashi i li shili ondjovo yaKalunga.” (1 Ovatessaloniki 2:13) Ombibeli oi na osho twa pumbwa okushiiva kombinga yaKalunga: omauyelele e na sha noukwatya waye, omalalakano aye nosho yo osho ta pula kufye. Oi na omayele mawa ku he na vali koukwaneumbo nosho yo kelihumbato lakeshe fiku. Otai yandje omauyelele e na sha nomaxunganeko oo a wanifwa po monakudiwa, oo taa wanifwa paife, naao taa ka wanifwa kohainga. Heeno, “Omishangwa adishe [oda] yandjwa keenghono dOmhepo yaKalunga odi shii kulonga nokukumaida nokupukulula nokutekula mouyuki, omunhu womuKalunga opo a kale a wana nokwa wanenena oshilonga keshe shiwa.”—2 Timoteus 3:16, 17.

2. Ongahelipi Jesus a twa omufindo oshipalanyole shOmbibeli?

2 Osho sha fimana unene mOmbibeli osho oshipalanyole shayo: eyukipalifo lounamapangelo waKalunga (oufemba waye wokupangela) okupitila mOuhamba waye womeulu. Jesus okwe u ninga oshinima sha fimana moukalele waye. “Jesus okwa hovela okuudifa nokutya: Lidilululeni, osheshi ouhamba weulu owa ehena popepi.” (Mateus 4:17) Okwa ulika kutya onhele ilipi u na okukala u na monghalamwenyo yetu ndele ta ladipike ta ti: “Ndelenee kongeni tete ouhamba waKalunga nouyuki waye.” (Mateus 6:33) Okwa ulika yo nghee wa fimana okupitila mokuhonga ovashikuli vaye okwiilikana kuKalunga ta ti: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.”—Mateus 6:10.

Epangelo lipe olo tali ka pangela edu

3. Omolwashike Ouhamba waKalunga u li oshinima osho sha fimana neenghono kufye?

3 Omolwashike Ouhamba waKalunga wa fimana unene ngaho kovanhu? Omolwaashi diva otau ka katuka onghatu oyo tai ka lundulula fiyo alushe epangelo olo tali pangele edu. Exunganeko muDaniel 2:44 otali ti: “Pomafiku eehamba dinya [odo tadi pangele paife kombada yedu] Kalunga ou komeulu ota ka dika ouhamba [epangelo lomeulu itali] ka teka po fiyo alushe, nepangelo lawo itali ka yandjwa koshiwana shimwe. Ndele owo otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba [omapangelo okombada yedu] aeshe noku a xulifa po, ndelenee owo vene tau ka kala fiyo alushe.” Ngeenge Ouhamba waKalunga womeulu tau pangele filufilu, kape na vali efiku ovanhu nava ka pangele edu. Epangelo lopanhu hali eta etukauko notali nyemateke otali ka kala oshinima shomonakudiwa fiyo alushe.

4, 5. (a) Omolwashike Jesus oye oo a wana filufilu okuninga Ohamba yOuhamba? (b) Oshinakuwanifwa shilipi Jesus ta ka kala e na monakwiiwa i li popepi?

4 Omupangeli Munene mOuhamba womeulu, koshi yewiliko laJehova, oye oo a wana lelalela—Kristus Jesus. Fimbo ine uya kombada yedu, oko a kala nale meulu e li “omunongoelela” waKalunga, e li oshiveli shoishitwa aishe yaKalunga. (Omayeletumbulo 8:22-31) “Oye olupe laKalunga iha monika, omudalwa wotete [woishitwa] aishe. Osheshi muye omo mwa shitilwa inya yomeulu naai yokombada yedu.” (Ovakolossi 1:15, 16) Ndele eshi Jesus kwa li a tumwa kuKalunga kombada yedu, okwa longa ehalo laKalunga pomafimbo aeshe. Okwe lididimikila omayeleko madjuu neenghono nokwa fya e li omudiinini muXe.—Johannes 4:34; 15:10.

5 Omolwoudiinini waye muKalunga nokuli fiyo okufya, Jesus okwa pewa ondjabi. Kalunga okwe mu nyumuna a ye meulu nokwe mu pa oufemba wokukala Ohamba yOuhamba womeulu. (Oilonga 2:32-36) E li Ohamba yOuhamba, Kristus Jesus ota ka pewa oshinakuwanifwa shinene kuKalunga shoku ka kwatela komesho oishitwa yopamhepo omayovi nomayovi mokukomba po omapangelo opanhu kombada yedu nokukoshola ongonga yedu letu oukolokoshi aushe. (Omayeletumbulo 2:21, 22; 2 Ovatessaloniki 1:6-9; Ehololo 19:11-21; 20:1-3) Opo nee Ouhamba waKalunga womeulu koshi yaKristus otau ka kala epangelo lipe olo alike tali pangele ombada yedu alishe.—Ehololo 11:15.

6. Oludi lepangelo la tya ngahelipi hatu dulu okukala twa teelela kOhamba yOuhamba?

6 Shi na sha nOmupangeli mupe oo ta ka pangela edu, Eendjovo daKalunga otadi ti: “Okwa li a pewa epangelo, efimano neenghono douhamba, opo ovanhu vomoiwana aishe, vomomaludi aeshe novomomalaka aeshe ve mu longele.” (Daniel 7:14, OB-1986) Molwaashi Jesus ota ka hopaenena ohole yaKalunga, koshi yepangelo laye otaku ka kala ombili inene nosho yo elao. (Mateus 5:5; Johannes 3:16; 1 Johannes 4:7-10) ‘Epangelo laye tali ningi linene, nombili itai xulu po, e li pameka nouyuki.’ (Jesaja 9:6) Itashi ka kala tuu enangeko noupuna okukala nOmupangeli oo ta pangele nohole nosho yo nouyuki! Onghee hano, 2 Petrus 3:13 ota xunganeke ta ti: “Paudaneko laye fye hatu teelele eulu lipe [Ouhamba waKalunga womeulu] nedu lipe [oulikumwe upe wokombada yedu] omo tamu ka kala ouyuki.”

7. Mateus 24:14 ongahelipi ta wanifwa kunena?

7 Doshili, Ouhamba waKalunga oo onghundana iwa ku he na vali kwaaveshe ovo ve hole osho sha yuka. Omolwaashi, u li oshitukulwa shedidiliko kutya paife otu li ‘momafiku axuuninwa’ onghalelo ei yoinima, Jesus okwa xunganeka: “Evangeli eli louhamba otali udifilwa ounyuni aushe li ningile oiwana aishe ondombwedi, opo nee taku uya exulilo.” (2 Timoteus 3:1-5; Mateus 24:14) Exunganeko olo otali wanifwa paife, eshi Eendombwedi daJehova di fike konyala pomamiliyona ahamano moilongo i li 234 hadi longifa eevili di dulife pomamiliyona eyovi komudo mokulombwela vamwe kombinga yOuhamba waKalunga. Keshe imwe yomeenhele dado dokulongela Kalunga odo da fikama po momaongalo 90 000 mounyuni aushe ohadi ifanwa Omalupale Ouhamba, osho sha yukila ko. Meenhele omo, ovanhu ohave uya mo okulihonga shi na sha nepangelo olo lipe tali uya.

Ovapangeli ovo tava ka pangela pamwe

8, 9. (a) Openi tapa ka dja ovapangeli pamwe naKristus? (b) Elineekelo lashike hatu dulu okukala tu na mepangelo lOhamba novapangeli pamwe nayo?

8 Otapa ka kala ovapangeli ovo tava ka pangela pamwe naKristus Jesus mOuhamba waKalunga womeulu. Ehololo 14:1-4 ola xunganeka kutya ovanhu ve li 144 000 okwa li ve na ‘okukulilwa movanhu’ nokunyumuninwa omwenyo womeulu. Ava ova kwatela mo ovalumenhu novakainhu ovo ponhele yokulongelwa, va longela Kalunga nelininipiko nosho yo ovanhu vakwao. “Otava ka ninga ovapristeri vaKalunga novaKristus, ndele tava ka pangela pamwe naye ngaashi eehamba omido eyovi limwe.” (Ehololo 20:6) Omuvalu wavo ounini neenghono u dulike ‘kongudu inene ya nyengana okuvalwa yomoiwana noyomomaludi aeshe noyomovanhu aveshe noyomomalaka aeshe’ oyo tai ka xupa mexulilo longhalelo ei yoinima. Ava navo yo otava longele Kalunga “oilonga iyapuki omutenya noufiku” ndele vo kave na eifano lomeulu. (Ehololo 7:9, 15, NW) Otava tungu po exuku ledu lipe ve li ovapangelwa vOuhamba womeulu waKalunga.—Epsalme 37:29, OB-1986; Johannes 10:16, OB-1954.

9 Mokuhoolola ovo tava ka pangela pamwe naKristus meulu, Jehova okwa hoolola ovanhu ovadiinini ovo va makela onghalamwenyo nomaudjuu ayo aeshe. Konyala kape na osho ovanhu va pita musho osho ovo ve li eehamba novapristeri inava pita musho. Onghee hano onghalamwenyo yavo kombada yedu otai ka pameka okudula kwavo okupangela ovanhu. Nokuli naJesus mwene “okwe lilonga eduliko okouyahame ou e u humbata.” (Ovaheberi 5:8) Shi na sha naye omuyapostoli Paulus okwa ti: “Omupristeri wetu omukulunhu haye ou, e he uditile oungone wetu olukeno, ndelenee oye ou a [yelekwa, OB-1986] moinima aishe ngaashi fye, ndelenee ke netimba.” (Ovaheberi 4:15) Kashi hekeleka tuu okushiiva kutya mounyuni upe waKalunga, ovanhu otava ka pangelwa keehamba novapristeri ovanahole novananghenda!

Mbela Ouhamba owa kala wa kwatelwa melalakano laKalunga?

10. Omolwashike Ouhamba womeulu wa ha li oshitukulwa shelalakano laKalunga lopehovelo?

10 Mbela Ouhamba womeulu owa kala oshitukulwa shelalakano laKalunga eshi a shita Adam naEva? Mehokololo leshito laGenesis itamu tumbulwa nande Ouhamba oo tau ka pangela ovanhu. Jehova ye mwene oye a kala Omupangeli wavo, navo shimha ashike kwa li tava dulika kuye, kapa li omhumbwe yepangelo limwe lonhumba. Genesis etukulwa 1 otali ulike kutya Jehova okwa viyauka Adam naEva, shi liwetikile okupitila mOmona waye woshiveli womeulu. Ehokololo otali longifa omautumbulilo ngaashi, “Kalunga okwe va lombwela” nosho yo “Kalunga okwa tile vali” kuvo.—Genesis 1:28, 29; Johannes 1:1.

11. Ovanhu okwa li va pewa ehovelo la wanenena lilipi?

11 Ombibeli otai ti: “Kalunga a tala aishe ei e i ninga, ndele yo ya li ya wapala unene.” (Genesis 1:31) Keshe oshinima sha li moshikunino shaEden okwa li sha wanenena. Adam naEva ova kala moparadisa. Okwa li ve na omadiladilo nosho yo omalutu a wanenena. Okwa li tava dulu okweendafana nOmushiti wavo naye okwa li ta dulu okweendafana navo. Ndele mokukala ovadiinini, okwa li ve na oku ka dala ounona va wanenena. Inapa kala omhumbwe yepangelo lipe lomeulu.

12, 13. Ngeno ovanhu va wanenena ova hapupalele, omolwashike Kalunga kwa li natango ta dulu okukwatafana navo aveshe?

12 Eshi ovanhu tava hapupala, ongahelipi kwa li Kalunga ta ka dula okukwatafana navo aveshe? Tala keenyofi dokeulu. Oda tulwa mounhunhu vomewangadjo hava ifanwa omihalavili. Omihalavili dimwe oda fikama po meenyofi omamiliyona eyovi. Dikwao oda fikama po konyala meenyofi ebiliyona. Novanongononi otava tengeneke kutya oku na konyala omihalavili omamiliyona omayovi 100 mewangadjo olo tali dulu okumonika nomesho. Ndele nande ongaho, Omushiti ota ti: “Yeluleni omesho eni pombada, nye mu tale: Olyelye a shita oinima ei? Oye tuu ou ta pitifa mo eengudu dayo da wana komuvalu wado. Oye te i ifana aishe komadina ayo; eenghono daye odinene, nokudula kwaye okuhapu, kape na nande shimwe, tashi mu koyelele po.”—Jesaja 40:26.

13 Molwaashi Kalunga oku shii ashishe kombinga yomaminikilo aeshe omeulu aa, osha yela kutya kashi fi oupyakadi kuye okupashukila okamuvalu kanini kovanhu. Nokuli nopaife ovapiya vaye omamiliyona ohave mu ilikana keshe efiku. Omailikano oo ohaa hange Kalunga divadiva. Hano, okukwatafana novanhu va wanenena kakwa li ngeno taku ke mu etela oupyakadi. Kakwa li ngeno ta ka kala a pumbwa Ouhamba womeulu opo a dule oku va pashukila. Elongekido kali kumwifa tuu—okukala naJehova e li Omupangeli, okukala nekwatafano naye sha yukilila, nosho yo okukala neteelelo lokuhafya nandenande nolokukala fiyo alushe nomwenyo moparadisa kombada yedu!

“Ondjila yomunhu ihai kala mepangelo laye mwene”

14. Omolwashike ovanhu tava ka kala alushe va pumbwa epangelo laJehova?

14 Ndelenee ovanhu—nokuli naavo va wanenena—otava ka kala alushe va pumbwa epangelo laJehova. Omolwashike? Omolwaashi Jehova ine va shita ve na eenghono dokupondola va manguluka ko kepangelo laye. Eshi osho omhango yovanhu, ngaashi omuprofeti Jeremia e shi dimina: “Akutu, Omwene, ondi shi shii nokutya, ondjila yomunhu ihai kala mepangelo laye mwene, ile mepangelo lomulumenhu, nhumbi ta ende, nhumbi ta yukifa eenghatu daye. Denge nge Omwene.” (Jeremia 10:23, 24) Otashi ka kala sha nyika oulai kovanhu ngeenge tava diladila kutya otava dulu okupondola mokupangela oulikumwe nove he na Jehova te va pangele. Otashi ka kala tashi kondjifa onghedi omo va shitwa. Osha yela kutya okumanguluka ko kepangelo laJehova otaku twala moikala yokulihola mwene, outondwe, onyanya, elongifo leenghono, oita nefyo. ‘Omunhu ta ka pangelela omunhu mukwao omupya.’—Omuudifi 8:9.

15. Oilanduliko yashike ya dja mehoololo lii la ningwa kovakulunhu vetu votete?

15 Mupya munene, ovakulunhu vetu votete ova tokola kutya kakwa li va pumbwa Kalunga e li Omupangeli wavo nova hoolola okukala va manguluka ko kuye. Oshidjemo, Kalunga ine va yambidida vali va kale va wanenena. Ova li va fa oshilongifo shokolusheno sha kufwa ko kolusheno olo hali yandje eenghono kusho. Hano, konima yefimbo, okwa li tava ka nghundipala fiyo va kanghama—mefyo. Ova ninga ngaashi oshifolomo sha nyonauka, nonghalo ya tya ngaho oyo ashike kwa li tava dulu okuyandja koludalo lavo. (Ovaroma 5:12) “[Jehova] emanya; oilonga yaye oya wana ya pwa. Osheshi eendjila daye adishe [oda yuka, OB-1986] . . . Vo ove mu pwidukila. Vo va li ve he fi ovana vaye, [epuko olavo vene, NW].” (Deuteronomion 32:4, 5) Doshili, Adam naEva okwa li va nwefwa mo koshishitwa shopamhepo oshinashibofa osho sha ninga Satana, ndele okwa li ve na omadiladilo a wanenena nokwa li tava dulu okweekelashi omaetepo aye a puka.—Genesis 3:1-19; Jakob 4:7.

16. Ondjokonona ongahelipi tai yandje oumbangi koshidjemo shokumanguluka ko kuKalunga?

16 Ondjokonona otai yandje oumbangi muhapu kombinga yoshidjemo shokumanguluka ko kuKalunga. Oule womido omayovi ovanhu ova kala nokuhetekela oludi lepangelo keshe lopanhu, omulandu keshe wopamaxupilo osho yo wopanghalafano. Ndele nande ongaho, oukolokoshi otau twikile ‘nokweehena komesho.’ (2 Timoteus 3:13) Efelemido eti-20 ole shi ulika. Ola kala liyadi outondwe ululila, elongifo leenghono, oita, ondjala, oluhepo nosho yo okumona oixuna li dule efimbo keshe mondjokonona. Ndele kashi na nee mbudi kutya opa ningwa exumokomesho lopaunamiti li fike peni, keshe umwe pefimbo lonhumba ile longadi ota fi. (Omuudifi 9:5, 10) Mokukendabala va yukife eenghatu davo vene, ovanhu ova pitika va ninge oihakanwa yaSatana neendemoni daye neenghono osho sha etifa Ombibeli i ifane Satana ‘kalunga kounyuni ou.’—2 Ovakorinto 4:4, OB-1954.

Oshali yemanguluko lokuninga ehoololo paumwene

17. Oshali yaKalunga yemanguluko lokuninga ehoololo paumwene okwa li i na okulongifwa ngahelipi?

17 Omolwashike Jehova kwa li a pitika ovanhu va shikule ondjila yavo? Omolwaashi okwe va shita ve na oshali ikumwifa yemanguluko lokuninga ehoololo paumwene, eenghono demanguluko lokuhoolola. ‘Apa omhepo yOmwene tai kala po, ope nemanguluko,’ omuyapostoli Paulus osho a ti. (2 Ovakorinto 3:17) Kape na omunhu a hala okukala ngaashi eshina olo hali longo outomatika, nokukala ta tokolelwa kuumwe e lili osekonde keshe yefiku kutya oku na okupopya shike noshike e na okuninga. Ndele Jehova ota pula ovanhu va longife oshali yemanguluko lokuninga ehoololo paumwene monghedi i li mondjila, va mone ounongo wokulonga ehalo laye nokukala tava dulika kuye. (Ovagalati 5:13) Hano, emanguluko kakwa li li na okukala li he na ongaba molwaashi ngeenge kali na ongaba, otali twala mepiyaano. Okwa li li na okukala tali pangelwa meni leengaba deemhango daKalunga dopahole.

18. Kalunga okwa ulika shike eshi a efa omunhu a ninge ehoololo laye mwene?

18 Mokweefa ovanhu va shikule ondjila yavo, Kalunga okwe shi ulika sha yela lumwe nofiyo alushe kutya otwa pumbwa epangelo laye. Onghedi yaye yokupangela, ounamapangelo waye oo auke ondjila i li mondjila. Otai twala melao linene, enyaku nosho yo ehepuluko. Eshi osho shi li ngaha molwaashi omadiladilo etu nomalutu etu okwa shitwa kuJehova opo a kale taa longo nawa ngeenge e li metwokumwe neemhango daye. “Aame Omwene Kalunga koye, ou handi ku longo eshi tashi ku wapalele, ndele handi ku tula mondjila ei u nokweenda nayo.” (Jesaja 48:17) Okuninga ehoololo paumwene li li meni leengaba deemhango daKalunga itaku ka eta oudjuu ndele okwa li taku ka eta eloolo loikulya i lili naku lili, omaumbo, ounghulungu, nosho yo omusika. Okulongifa nawa emanguluko lokuninga ehoololo paumwene, okwa li taku ka eta onghalamwenyo ikumwifa noihafifa meduparadisa.

19. Oshilongifo shilipi Kalunga ta longifa mokuhanganifa vali ovanhu naye?

19 Ndele omolwokuninga ehoololo la puka, ovanhu ove litwala kokule naJehova, tava kwatwa kokuhawanenena, kexutuko nokefyo. Hano okwa li tava pumbwa okukulilwa mo monghalo oyo inyikifa oluhodi nokwaalulilwa mekwatafano liwa naKalunga ve li ovana ovamati noukadona. Oshilongifo Kalunga a hoolola okulongifa mokuwanifa po eshi osho Ouhamba, nOmukulili oJesus Kristus. (Johannes 3:16) Okupitila melongekido eli, ovo ve livela ombedi shili—ngaashi omumati a kanene womefaneko laJesus—otava ka diminwa po kuKalunga nokutambulwa ko vali kuye ve li ovana.—Lukas 15:11-24; Ovaroma 8:21; 2 Ovakorinto 6:18.

20. Ongahelipi elalakano laKalunga tali ka wanifwa po kOuhamba?

20 Nope he na okudopa, ehalo laJehova otali ka wanifwa kombada yedu. (Jesaja 14:24, 27; 55:11) Okupitila mOuhamba waye koshi yaKristus, Kalunga ota ka yukipalifa oufemba waye e li Omupangeli wetu. Ouhamba otau ka xulifa po epangelo lovanhu noleendemoni lokupangela edu eli, ndele oo auke tau ka pangela okudja meulu oule womido eyovi. (Ovaroma 16:20; Ehololo 20:1-6) Ndele pefimbo olo, ongahelipi tashi ka ulikwa kutya onghedi yaJehova yokupangela oi dule adishe? Nokonima yomido eyovi, onghandangala yashike tai ka danwa kOuhamba? Oshitukulwa tashi shikula otashi ka yandja elitulemo komapulo aa.

[Questions]

[Efano pepandja 8]

Ehongo laJesus ola twa omufindo epangelo laKalunga okupitila mOuhamba

[Efano pepandja 10]

Moshilongo keshe Eendombwedi daJehova ehongo lado la kula olo Ouhamba

[Efano pepandja 12]

Ondjokonona otai yandje oumbangi koshidjemo shii shokumanguluka ko kuKalunga

[Efano pepandja 12]

WWI soldiers: U.S. National Archives photo; concentration camp: Oświęcim Museum; child: UN PHOTO 186156/J. Isaac

[Efano pepandja 12]

Oitwa yokweendulula

• Oshipalanyole shOmbibeli oshike?

• Epangelo olo lipe tali ka pangela edu ola fikama po moolyelye?

• Omolwashike epangelo lopanhu la manguluka ko kuKalunga li he na fiku li ka pondole?

• Emanguluko lokuninga ehoololo paumwene oli na okulongifwa ngahelipi?