Božje Kraljestvo – nova zemeljska vlada

‚Kraljestvo [. . .] pa zdrobi in uniči vsa ona kraljestva, a samo bo stalo na veke.‘ (DANIEL 2:44)

1. O čem smo lahko prepričani glede Biblije?

BIBLIJA je Božje razodetje ljudem. Apostol Pavel je pisal: »Prejemši od nas besedo oznanila Božjega, [ste] jo sprejeli ne kot besedo človeško, ampak, kakor je resnično, kot besedo Božjo.« (1. Tesaloničanom 2:13) V Bibliji je zapisano vse, kar naj bi vedeli o Bogu: podatki o njegovi osebnosti, namenih ter zahtevah za nas. Ima najboljše nasvete za družinsko življenje in za to, kako naj bi se dnevno vedli. Nadrobno poroča o prerokbah, ki so se že izpolnile, o teh, ki se izpolnjujejo sedaj, in o tistih, ki se še bodo izpolnile. Da, »vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo«. (2. Timoteju 3:16, 17)

2. Kako je Jezus poudaril temo Biblije?

² Najpomembnejše v Bibliji je njena tema: opravičenje Božje suverenosti (Božje pravice do vladanja) po Božjem nebeškem Kraljestvu. To je bilo bistvo Jezusove strežbe. »Jezus [je jel] propovedovati in praviti: Izpokorite se! kajti približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 4:17) To, na katerem mestu naj bi ga imeli v življenju, je pokazal s spodbudo: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti.« (Matevž 6:33) Kako pomembno je to Kraljestvo, pa je razodel tudi s tem, ko je svoje sledilce učil moliti k Bogu: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na zemlji.« (Matevž 6:10)

 Nova zemeljska vlada

3. Zakaj nas Božje kraljestvo zanima prav zdaj?

³ Zakaj je Božje kraljestvo za ljudi tako zelo pomembno? Ker bo kmalu ukrepalo in za večno spremenilo vladanje nad to zemljo. Prerokba iz Daniela 2:44 opisuje: »V dneh teh kraljev [ki sedaj vladajo na zemlji] ustanovi Bog nebes kraljestvo [nebeško vlado], ki vekomaj ne bo razdejano in njegovo gospostvo se ne prepusti nobenemu drugemu ljudstvu; vsa ona kraljestva [zemeljske vlade] pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« Ko bo Božje nebeško Kraljestvo popolnoma zavladalo, zemlje nikoli več ne bodo nadzorovali ljudje. Razdiralno in nezadovoljivo človeško vladanje bo za večno stvar preteklosti.

4., 5. a) Zakaj je Jezus najbolj usposobljen za kralja Kraljestva? b) Kakšno nalogo bo imel Jezus v bližnji prihodnosti?

⁴ Glavni vladar v nebeškem Kraljestvu, ki ga neposredno vodi Jehova, je tudi najbolj usposobljen: Kristus Jezus. On je prvi od vseh Božjih stvarjenj in je bil pred prihodom na zemljo v nebesih Božji »delovodja«. (Pregovori 8:22–31) »On je podoba Boga nevidnega, prvorojenec vse stvaritve, ker v njem je bilo ustvarjeno vse, v nebesih in na zemlji.« (Kološanom 1:15, 16) In ko ga je Bog poslal na zemljo, je vedno izpolnjeval Božjo voljo. Prestal je najhujše preizkuse in umrl zvest svojemu Očetu. (Janez 4:34; 15:10)

⁵ Jezus je ostal zvestovdan Bogu do same smrti, zato je bil nagrajen. Bog ga je obudil v nebesa in mu podelil pravico do kraljevanja v nebeškem Kraljestvu. (Dejanja 2:32–36) Bog bo dal Kristusu Jezusu, kralju tega Kraljestva, strahospoštovanje zbujajočo nalogo. Vodil bo na desettisoče mogočnih duhovnih stvarjenj pri odstranjevanju človeške vlade z zemlje in očiščevanju našega planeta vsakršne hudobije. (Pregovori 2:21, 22; 2. Tesaloničanom 1:6–9; Razodetje 19:11–21; 20:1–3) Božje nebeško Kraljestvo pod Kristusom bo nato nova vladajoča oblast in edina vlada nad vso zemljo. (Razodetje 11:⁠15)

6. Kakšno vladanje lahko pričakujemo od kralja Kraljestva?

⁶ Božja Beseda pravi o novem zemeljskem Vladarju naslednje: »Dano mu je bilo gospostvo in slava in kraljestvo, da naj mu služijo vsa ljudstva, narodi in jeziki.« (Daniel 7:14) Ker bo Jezus posnemal Božjo ljubezen, se bosta pod njegovo vlado bohotila mir in sreča. (Matevž 5:5; Janez 3:16; 1. Janezov 4:7–10) »Pomnoževanju njegovega vladarstva in miru ne bode konca [. . .], podpre [ga] s pravico in pravičnostjo.« (Izaija 9:7) Kakšen blagoslov bo imeti Vladarja, ki vlada ljubeče, po pravici in pravičnosti! V Drugem Petrovem listu 3:13 je zato napovedano: »Novih pa nebes [Božje nebeško Kraljestvo] in nove zemlje [nova zemeljska družba] pričakujemo po obljubi njegovi, v katerih prebiva pravičnost.«

7. Kako se danes izpolnjujejo besede iz Matevževega evangelija 24:14?

⁷ Za vse, ki ljubijo pravico, je novica o Božjem kraljestvu nedvomno najboljša novica. Jezus je zato kot del znamenja, da živimo v »zadnjih dneh« te hudobne stvarnosti, napovedal: »Ta evangelij [dobra novica, NW] kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (2. Timoteju 3:1–5; Matevž 24:14) Ta prerokba se izpolnjuje sedaj, saj približno šest milijonov Jehovovih prič v 234 deželah porabi več kot milijardo ur za to, da drugim pripovedujejo o Božjem kraljestvu. Vsi njihovi kraji čaščenja, kjer se shaja kakih 90.000 občin po svetu, se zato primerno imenujejo kraljestvene dvorane. Tja se namreč prihajajo ljudje učit o prihajajoči novi vladi.

 Sovladarji

8., 9. a) Od kod so Kristusovi sovladarji? b) O čem smo lahko prepričani glede vladanja Kralja in njegovih sovladarjev?

⁸ V Božjem nebeškem Kraljestvu bodo s Kristusom Jezusom vladali še drugi. V Razodetju 14:1–4 je bilo napovedano, da bo 144.000 oseb ‚odkupljenih izmed ljudi‘ in obujenih v nebeško življenje. Med njimi so moški in ženske, ki se jim ni služilo, temveč so oni ponižno služili Bogu in soljudem. »Duhovniki bodo Božji in Kristusovi, in bodo ž njim kraljevali tisoč let.« (Razodetje 20:6) Njih je veliko manj kakor ‚velike množice, ki je nihče ni mogel sešteti, iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov‘ in ki bo preživela konec te stvarnosti. Pripadniki te velike množice prav tako »služijo noč in dan« Bogu, vendar nimajo nebeškega klica. (Razodetje 7:9, 15) Kot podložniki Božjega nebeškega Kraljestva sestavljajo jedro nove zemlje. (Psalm 37:29; Janez 10:16)

⁹ Jehova je za Kristusove sovladarje v nebesih izbral zveste ljudi, ki so okusili življenje z vsemi njegovimi težavami. Od tega, kar doživljajo ljudje, ni skoraj ničesar, kar ne bi doživeli tudi ti kralji-duhovniki. Zaradi življenja na zemlji bodo torej še zmožnejši vladati nad ljudmi. Tudi sam Jezus se je »učil po trpljenju pokorščine«. (Hebrejcem 5:8) Apostol Pavel je o njem rekel: »Nimamo velikega duhovnika, ki bi ne mogel z nami čutiti slabosti naših, ampak izkušan je v vsem kakor mi, a brez greha.« (Hebrejcem 4:15) Kako tolažilno je vedeti, da bodo v Božjem pravičnem novem svetu ljudem vladali ljubeči, sočutni kralji in duhovniki!

Ali je bilo Kraljestvo del Božjega namena?

10. Zakaj nebeško Kraljestvo ni bilo del Božjega prvotnega namena?

¹⁰ Ali je bilo nebeško Kraljestvo del prvotnega namena, ki ga je imel Bog, ko je ustvaril Adama in Evo? V stvarjenjski pripovedi iz Prve Mojzesove knjige ni nikjer omenjeno, da bi človeštvu vladalo Kraljestvo. Njun vladar je bil sam Jehova in dokler bi ga ubogala, ne bi potrebovala nobene druge vlade. Iz prvega poglavja Prve Mojzesove knjige vidimo, da je Jehova imel zvezo z Adamom in Evo, verjetno po svojem prvorojenem nebeškem Sinu. V pripovedi so rabljene besedne zveze, kot sta »reče jima Bog« in »reče Bog«. (1. Mojzesova 1:28, 29; Janez 1:1)

11. Kakšen popoln začetek je dobilo človeštvo?

¹¹ V Bibliji piše: »Tedaj pogleda Bog vse, kar je bil storil, in glej, dobro je bilo jako.« (1. Mojzesova 1:31) V edenskem vrtu je bilo vse zares popolno. Adam in Eva sta živela v raju. Imela sta popoln um in popolno telo. Lahko sta se pogovarjala s svojim Stvarnikom  in on z njima. Če bi ostala zvesta, bi vzgojila popolne otroke. Nove nebeške vlade sploh ne bi potrebovali.

12., 13. Zakaj bi Bog lahko komuniciral s popolnimi ljudmi tudi, ko bi teh bilo vse več?

¹² Kako pa bi Bog komuniciral z vsemi ljudmi, ko bi se človeška družina večala? Razmislimo o nebesnih zvezdah. Te so zbrane v otočna vesolja, imenovana galaksije. V nekaterih galaksijah je na milijarde zvezd. V drugih jih je približno bilijon. In znanstveniki menijo, da je v vidnem vesolju kakih 100 milijard galaksij! Toda Stvarnik vsemu navkljub pravi: »Povzdignite kvišku oči in glejte: Kdo je ustvaril vse te zvezde? On, ki vodi po številu njih vojsko, jih kliče vse po imenu; vsled presilne moči njegove in ker je mogočen v krepkoti se niti ena ne pogreša.« (Izaija 40:26)

¹³ Ker lahko Bog pozorno spremlja vsa ta nebesna telesa, mu gotovo ne bi bilo težko pozorno spremljati ljudi, ki jih je mnogo manj. Že sedaj milijoni njegovih služabnikov dnevno molijo k njemu. Njihove molitve ga takoj dosežejo. Potemtakem mu komunicirati z vsemi popolnimi ljudmi ne bi bilo prav nič težko. Za to, da bi jih pozorno spremljal, ne bi potreboval nebeškega Kraljestva. Kako čudovita ureditev! Imeti za vladarja Jehova, imeti neposreden dostop do njega in upati, da ne bo treba nikoli umreti, temveč da bo mogoče živeti večno na rajski zemlji!

‚Ni v moči moža‘

14. Zakaj bodo ljudje večno potrebovali Jehovovo vladanje?

¹⁴ Vendar pa bi ljudje, čeprav popolni, Jehovovo vlado potrebovali večno. Zakaj? Ker jih Jehova ni ustvaril z zmožnostjo, da bi bili uspešni brez njegovega vladanja. To je zakonitost človeštva, kar je priznal tudi prerok Jeremija: »Vem, o GOSPOD, da ni človeku v oblasti pot njegova, ne v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje. Kaznuj [Popravi, NW] me, GOSPOD.« (Jeremija 10:23, 24) Bilo bi neumno, če bi ljudje menili, da lahko družbo uspešno usmerjajo, ne da bi jih vodil Jehova. To bi bilo v nasprotju s tem, kako so ustvarjeni. Neodvisnost od Jehovovega vladanja bi se povsem gotovo končala v sebičnosti, sovraštvu, krutosti, nasilju, vojnah in smrti. ‚Človek bi vladal ljudem v njih nesrečo.‘ (Propovednik 8:9)

15. Kakšne so bile posledice slabe odločitve naših prastaršev?

¹⁵ Na žalost sta se naša prastarša odločila, da jima ni treba, da bi bil Bog njun vladar, in sta si izbrala življenje, ki je bilo neodvisno od njega. Bog ju zato ni več ohranjal popolna. Postala sta podobna električnemu aparatu, ki ga odklopijo od vira energije. Tako sta se sčasoma upočasnila in ustavila, umrla sta. Postala sta kakor poškodovan model in takšno stanje je bilo vse, kar sta lahko prenesla na potomstvo. (Rimljanom 5:12) »On [Jehova] je Skala, njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica [. . .]. Popačeno so ravnali ž njim, ne kot njegovi otroci, madež je na njih.« (5. Mojzesova 32:4, 5) Na Adama in Evo je resda vplivalo uporno duhovno stvarjenje, ki je postalo Satan, vendar sta imela popoln um in bi lahko njegovo napačno nagovarjanje zavrnila. (1. Mojzesova 3:1–19; Jakob 4:7)

16. O kakšnih posledicah neodvisnosti od Boga priča zgodovina?

¹⁶ Zgodovina je polna pričevanj o posledicah neodvisnosti od Boga. Ljudje so v tisočletjih preizkusili vse oblike človeških vladavin ter vse gospodarske in družbene sisteme. Toda hudobnost še vedno ‚napreduje v slabem‘. (2. Timoteju 3:13) To je dokazalo 20. stoletje. Napolnjevalo ga je podlo sovraštvo ter največ nasilja, vojn, lakote, revščine in trpljenja v vsej zgodovini. In kljub velikemu medicinskemu napredku prej ali slej vsakdo umre. (Propovednik 9:5, 10) S tem ko so si ljudje skušali sami usmerjati korake, so dopustili, da so  postali plen Satana in njegovih demonov, zaradi česar je Satan v Bibliji imenovan »bog tega sveta«. (2. Korinčanom 4:4)

Dar – svobodna volja

17. Kako naj bi rabili Božji dar, svobodno voljo?

¹⁷ Zakaj je Jehova dovolil, da ljudje ravnajo po svoje? Ker jih je ustvaril s čudovitim darom – s svobodno voljo, z zmožnostjo svobodnega odločanja. »Kjer pa je Gospodov [Jehovov, NW] Duh, tam je svoboda,« je rekel apostol Pavel. (2. Korinčanom 3:17) Nihče noče biti robot, noče imeti nekoga, ki bi mu vsak trenutek v dnevu določal, kaj naj reče in stori. Vseeno pa je Jehova hotel, da bi ljudje ta dar, svobodno voljo, rabili odgovorno ter doumeli, da je modro izpolnjevati njegovo voljo in mu ostati pokoren. (Galatom 5:13) Svoboda naj torej ne bi bila absolutna, saj bi bila posledica tega anarhija. Uravnavali naj bi jo Božji dobrohotni zakoni.

18. Kaj je Bog dokazal s tem, ko je dovolil, da se človek svobodno odloča?

¹⁸ Bog je s tem, ko je dopustil, da človeška družina ravna po svoje, enkrat za vselej dokazal, da potrebujemo njegovo vladanje. Njegov način vladanja, njegova suverenost, je edina prava pot. To prinaša največjo srečo, zadovoljstvo in blaginjo. Tako je zato, ker je Jehova naš um in telo oblikoval tako, da najbolje delujeta skladno z njegovimi zakoni. »Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.« (Izaija 48:17) Zaradi svobodnega odločanja v okviru Božjih zakonov ne bi bili obremenjeni, temveč bi se veselili v raznoliki hrani, domovih, umetniških delih in glasbi. Ob pravilni rabi svobodne volje bi bilo življenje na rajski zemlji sijajno in vedno znova očarljivo.

19. Po katerem sredstvu bo Bog ljudi spravil s sabo?

¹⁹ Ker pa so se ljudje slabo odločili, so se odtujili Jehovu, postali so nepopolni, začeli propadati in umirati. Da bi se rešili iz tega žalostnega stanja, bi jih nekdo moral odkupiti  in spet pripeljati v dober odnos z Bogom kot njegove sinove in hčere. Bog je za sredstvo, po katerem bo to dovršil, izbral Kraljestvo, za odkupitelja pa Jezusa Kristusa. (Janez 3:16) Po tej pripravi se bodo zares skesani – kakor zapravljivi sin iz Jezusove ponazoritve – lahko spravili z Bogom in on jih bo ponovno sprejel za svoje otroke. (Lukež 15:11–24; Rimljanom 8:21; 2. Korinčanom 6:18)

20. Kako se bo po Kraljestvu izpolnil Božji namen?

²⁰ Jehovova volja se bo na zemlji zagotovo izpolnila. (Izaija 14:24, 27; 55:11) Bog bo po svojem Kraljestvu pod Kristusom povsem opravičil (potrdil oziroma dokazal) svojo pravico, da je naš suveren. Kraljestvo bo naredilo konec človeškemu in demonskemu vladanju nad to zemljo ter samo vladalo iz nebes tisoč let. (Rimljanom 16:20; Razodetje 20:1–6) Po čem pa bo takrat videti, da je Jehovov način vladanja vzvišenejši? In kakšno vlogo bo imelo Kraljestvo po tisoč letih? Na ti vprašanji bo odgovoril naslednji članek.

Točke za ponovitev

• Kaj je tema Biblije?

• Kdo sestavlja novo zemeljsko vlado?

• Zakaj od Boga neodvisno človeško vladanje nikoli ne more biti uspešno?

• Kako se mora rabiti svobodno voljo?

[Vprašanja]

[Slika na strani 10]

Jezus je pri poučevanju poudarjal Božje vladarstvo po Kraljestvu

[Slika na strani 12]

Jehovove priče v vsaki deželi učijo predvsem o Kraljestvu

[Slika na strani 14]

Zgodovina priča, da ima neodvisnost od Boga slabe posledice

[Viri slik]

Vojaka iz 1. svetovne vojne: U.S. National Archives photo; koncentracijsko taborišče: Oświęcim Museum; otrok: UN PHOTO 186156/J. Isaac