Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Šoma “Tšhemong” Pele ga Puno

Go Šoma “Tšhemong” Pele ga Puno

Go Šoma “Tšhemong” Pele ga Puno

BARUTIWA ba Morutiši yo Mogolo ba be ba tlabegile. Jesu o be a sa tšwa go anega kanegelo e kopana mabapi le mabele le mefoka. E be e le se sengwe sa diswantšho tše mmalwa tše a di boletšego letšatši leo. Ge a feditše, ba bantši go batheetši ba gagwe ba ile ba tloga. Eupša balatedi ba gagwe ba be ba tseba gore go swanetše go ba le tlhaloso e itšego diswantšhong tša gagwe​—kudu-kudu seo se lego mabapi le mabele le mefoka. Ba be ba tseba gore Jesu e be e se feela moanegi yo a kgahlišago wa dikanegelo.

Mateo o bega gore ba ile ba kgopela gore: “Re hlathollêlê seswanthšô sa mefoka thšemong.” Ge a arabela, Jesu o ile a hlatholla seswantšho, a bolela e sa le pele gore bohlanogi bjo bogolo bo be bo tla tšwelela magareng ga bao ba bego ba ipolela gore ke barutiwa ba gagwe. (Mateo 13:24-30, 36-38, 43) Se se ile sa direga, gomme bohlanogi bo ile bja phatlalala kapejana ka morago ga lehu la moapostola Johane. (Ditiro 20:29, 30; 2 Ba-Thesalonika 2:6-12) Mafelelo a bjona e be e le a apareditšego gohle moo e lego gore potšišo yeo Jesu a ilego a e rotoša e ile ya bonagala e le e swanetšego kudu, bjalo ka ge go begilwe go Luka 18:8 gore: “Morwa-motho mohla a tlaxo a Le re ó tlo hwetša lefaseng xò sa na le tumêlô?”

Go tla ga Jesu go be go tla swaya go thoma ga “punô” ya Bakriste ba swanago le mabele. Leo e be e tla ba leswao la ‘bofelo bja tshepedišo ya dilo,’ leo le thomilego ka 1914. Ka gona ga se gwa swanela go re makatša gore go be go e-na le bao ba thomago go kgahlegela therešo ya Beibele lebakeng leo le išago mathomong a puno.​—Mateo 13:39.

Tlhahlobo ya pego ya histori e bontšha gabotse gore kudu-kudu go tloga lekgolong la bo-15 la nywaga go ya pele, menagano e be e tutuetšwa, gaešita le gare ga mašaba a Bojakane ao a bego a swana le “mefoka,” goba Bakriste ba mankekišane. Ge Beibele e be e thoma go hwetšagala ka bolokologi le di-concordance tša Beibele di be di lokišetšwa, batho ba dipelo tše botegago ba ile ba thoma go hlahloba Mangwalo ka kelohloko.

Seetša se a Phadima

Gare ga banna ba bjalo mathomong a lekgolo la bo-19 la nywaga e be e le Henry Grew (1781-1862), a e-tšwa Birmingham, Engelane. Ge a e-na le nywaga e 13, o ile a sesa le lapa labo go phatša Atlantic go ya United States, ba fihla ka July 8, 1795. Ba ile ba dula Providence, Sehlakahlakeng sa Rhode. Batswadi ba gagwe ba ile ba mediša lerato la go rata Beibele ka go yena. Ka 1807, ge a e-na le nywaga e 25, Grew o ile a laleletšwa go hlankela bjalo ka moruti wa Kereke ya Baptist kua Hartford, Connecticut.

O ile a tšeela godimo boikarabelo bja gagwe bja go ruta gomme a leka go thuša bao ba lego ka tlase ga tlhokomelo ya gagwe go phela ka go dumelelana le Mangwalo. Lega go le bjalo, o be a dumela tabeng ya go boloka phuthego e hlwekile mothong le ge e le ofe yo a dirago sebe ka boomo. Ka dinako tše dingwe, yena gotee le banna ba bangwe bao ba ikarabelago ka kerekeng, ba ile ba swanelwa ke go raka (kgaola) bao ba dirilego bootswa goba bao ba ilego ba tšea karolo mekgweng e mengwe e sa hlwekago.

Go be go e-na le mathata a mangwe ka kerekeng ao a bego a mo tshwenya. Ba be ba e-na le banna bao e bego e se ditho tša kereke bao ba swaraganago le ditaba tša tša kgwebo tša kereke le go etelela pele go opela ditirelong. Banna ba gape ba be ba ka boutela ditaba tše dingwe tšeo di kgomago phuthego gomme ka go rialo ba be le taolo e itšego ya ditaba tša yona. A ithekgile ka molao wa motheo wa go ikarola lefaseng, Grew o be a dumela ka mo go tiilego kudu gore ke banna ba botegago feela bao ba swanetšego go dira mediro ye. (2 Ba-Korinthe 6:14-18; Jakobo 1:27) Go ya ka pono ya gagwe, taba ya gore batho bao ba sa dumelego ba opelele Modimo dikopelo tša tumišo e be e le thogako. Ka baka la boemo bjo, Henry Grew o ile a lelekwa ke kereke ka 1811. Ditho tše dingwe tšeo di nago le dipono tše di swanago di ile tša ikaroganya le kereke ka nako e swanago.

Go Ikarola Bojakaneng

Sehlopha se, go akaretša le Henry Grew, se ile sa thoma thuto ya Beibele ka maikemišetšo a go dumelelanya maphelo a sona le mediro ya sona le keletšo ya yona. Dithuto tša bona di ile tša ba lebiša ka go akgofa kwešišong e kgolo ya therešo ya Beibele gomme tša ba dira gore ba pepentšhe diphošo tša Bojakane. Ka mohlala, ka 1824, Grew o ile a ngwala kganetšo ya mabaka a kwalago ka Boraro botee. Ela hloko tlhaologanyo yeo e lego temaneng ye go tšwa mengwalong ya gagwe: “‘Ge e le ka letšatši leo le iri yeo ga go motho yo a di tsebago, e sego le barongwa bao ba lego legodimong, gaešita le Morwa, eupša go tseba TATE.’ [Mareka 13:32] Ela hloko go fapana mo go lemogegago ga tatelano ya maemo a go ba gona. Motho, Barongwa, Morwa, Tate. . . . Morena wa rena o re ruta gore ke Tate a nnoši yo a bego a tseba ka letšatši leo. Eupša se ga se therešo, ge e ba, bjalo ka ge ba bangwe ba bolela, Tate, Lentšu le Moya o Mokgethwa e le batho ba bararo go Modimo o tee; ka gobane, go ya ka se [thuto, thuto ya Boraro botee,] . . . Morwa o tseba ka go lekana le Tate.”

Grew o ile a pepentšha boikaketši bja baruti le balaodi ba mašole bao ba ilego ba dira tirelo ya boikaketši go Kriste. Ka 1828 o ile a tsebatša gore: “Na re ka kwešiša go se dumelelane mo gogolo, go e na le gore Mokriste a ye ka phapošaneng ya gagwe, moo a bego a rapelela manaba a gagwe, gomme ka morago ga go rapela a laela madira a gagwe go betša dibetša tša lehu o šoro kudu dipelong tša wona manaba ao? Ka lehlakoreng le lengwe, ka lethabo o swantšhetša Mong wa gagwe yo a hwago; eupša o swantšhetša mang ka go le lengwe? Jesu o ile a rapelela babolai ba gagwe. Bakriste ba bolaya bao ba ba rapelelago.”

Grew o ngwadile ka matla kudu gore: “Ke neng moo re tlago go dumela Ra-matla-ohle yo a re kgonthišetšago gore ‘ga a kwerwe?’ Ke neng moo re tlago go kwešiša mokgwa, bohlale bja bodumedi bjoo bjo bokgethwa bjo bo nyakago gore re pheme gaešita le ‘ponagalo ya bobe?’ . . . Na ga se kgobošo go Morwa wa mošegofatšwa, go akanya gore bodumedi bja gagwe bo nyaka gore motho a itshware bjalo ka morongwa boemong bjo bongwe, gomme bja mo dumelela go itshwara bjalo ka motemona ka go le lengwe?”

Bophelo bjo bo sa Felego ga se Leabela

Nywageng yona yeo pele ga ge go ka ba le radio le thelebišene, tsela e tlwaelegilego ya go bontšha pono ya motho e be e le go ngwala le go aba dipampišana. Mo e ka bago ka 1835, Grew o ile a ngwala pampišana e bohlokwa yeo e ilego ya pepentšha dithuto tša go se hwe ga moya le mollo wa dihele e le tšeo e sego tša Mangwalo. O be a dumela gore dithuto tše di rogaka Modimo.

Pampišana ye e be e tla ba le mafelelo a magolo. Ka 1837, George Storrs wa nywaga e 40 o ile a hwetša kopi ka setimeleng. Storrs e be e le modudi wa setlogo wa Libanoni, New Hampshire, yoo ga bjale a dulago Utica, New York.

E be e le moruti yo a hlomphegago kudu wa Kereke ya Episcopal ya Methodist. Ka morago ga go bala pampišana, o be a kgahlilwe ke gore polelo e bjalo e matla e ka bolelwa malebana le dithuto tše tša motheo tša Bojakane, tšeo a bego a se a ka a di belaela pele. O be a sa tsebe gore mongwadi ke mang, gomme ga se a ka a tseba go fihlela nywageng ya ka morago, bonyenyane ka 1844 moo a ilego a kopana le Henry Grew ge bobedi ba be ba dula Philadelphia, Pennsylvania. Lega go le bjalo, Storrs o ile a ithuta taba ye ka noši ka nywaga e meraro, a bolela feela le baruti ba bangwe ka yona.

Mafelelong, ka ge go be go se na yo a bego a ka ganetša dilo tšeo a bego a ithuta tšona, George Storrs o ile a phetha ka gore o be a ka se kgone go botegela Modimo ge e ba a be a dula Kerekeng ya Methodist. O ile a e tlogela ka 1840 gomme a hudugela Albany, New York.

Mathomong a seruthwane sa 1842, Storrs o ile a nea lelokelelo la dithuto tše tshelelago ka dibeke tše tshelelago ka sehlogo se se rego “Nyakišišo​—Na ba Kgopo ga ba hwe?” Kgahlego e be e le e kgolo moo e lego gore o ile a e boeletša bakeng sa go phatlalatšwa, gomme lebaka ka godimo ga nywaga e 40 e latetšego, e ile ya fihlelela kabo ya 200 000 kua United States le Great Britain. Storrs le Grew ba ile ba dirišana dingangišanong malebana le thuto ya go se hwe ga moya. Grew o ile a tšwela pele a bolela go fihla lehung la gagwe ka August 8, 1862 kua Philadelphia.

Kapejana ka morago ga ge Storrs a neile dithuto tše tshelelago tšeo go sa tšwago go bolelwa ka tšona, o ile a ba le kgahlego thutong ya William Miller, yo a bego a letetše go boa mo go bonagalago ga Kriste ka 1843. Mo e ka bago ka nywaga e mebedi, Storrs o be a tšea karolo ka mafolofolo boboleding bja molaetša wo ka leboa-bohlabela la United States. Ka morago ga 1844, ga se a ka a hlwa a sa tšwela pele ka go bea letšatši le ge e le lefe bakeng sa go boa ga Kriste, lega go le bjalo ga se a ka a gana ge ba bangwe ba be ba nyaka go nyakišiša tatelano ya mehla. Storrs o be a dumela gore go boa ga Kriste go be go le kgaufsi le gore go be go le bohlokwa go Bakriste gore ba dule ba phafogile le go phakgama moyeng, ba itokišetše letšatši la tlhahlobo. Eupša o ile a ikaroganya le sehlopha sa Miller ka gobane se be se amogela dithuto tšeo e sego tša Mangwalo, tše bjalo ka go se hwe ga moya, go fišwa ga lefase le go se be gona ga kholofelo le ge e le efe ya bophelo bjo bo sa felego bakeng sa bao ba hwago ba hloka tsebo.

Lerato la Modimo le be le tla Lebiša go Eng?

Storrs o ile a rakwa ke pono ya ma-Adventist ya gore Modimo o tla tsoša batho ba kgopo ka morero feela wa go ba bolaya gape. Ga se a ka a hwetša bohlatse ka Mangwalong bakeng sa tiro e bjalo e sa kwagalego le ya go itefeletša ka lehlakoreng la Modimo. Storrs le badirišani ba gagwe ba ile ba ya bokgoleng bjo itšego gomme ba phetha ka gore ba kgopo ba ka se ke ba tsošwa ka mo go feletšego. Gaešita le ge ba be ba e-na le bothata bja go hlalosa mangwalo a itšego ao a bego a bolela ka tsogo ya bao ba sa lokago, phetho ya bona e ile ya bonagala go bona e le yeo e dumelelanago kudu le lerato la Modimo. Mogato o tšwelago pele kwešišong ya morero wa Modimo o be o le kgaufsi le go tla.

Ka 1870, Storrs o ile a babja kudu gomme ga se a ka a kgona go šoma ka dikgwedi tše mmalwa. Nakong ye, o be a kgona go hlahloba gape sohle seo a ithutilego sona nywageng ya gagwe ka moka e 74. O ile a phetha ka gore o fošitše karolo e bohlokwa ya morero wa Modimo bakeng sa batho ka ge go bontšhitšwe kgweranong ya Aborahama​—gore ‘meloko ka moka ya lefase e be e tla šegofala ka gobane Aborahama a theeditše lentšu la Modimo.’​—Genesi 22:18; Ditiro 3:25.

Se se ile sa tliša kgopolo e mpsha monaganong wa gagwe. Ge e ba “meloko ka moka” e be e tla šegofatšwa, na ka moka e be e se ya swanela go kwa ditaba tše dibotse? Ba be ba tla di kwa bjang? Na e be e se ba dimilione-milione bao ba šetšego ba hwile? Tlhahlobong e tšwetšego pele ya Mangwalo, o ile a fihla phethong ya gore go be go e-na le dihlopha tše pedi tša bahu “ba kgopo”: bao ba gannego lerato la Modimo ka mo go feletšego le bao ba hwilego ba hloka tsebo.

Storrs o ile a phetha ka gore, ba ba mafelelo ba be ba tla swanela ke go tsošwa bakeng sa go newa sebaka sa go holwa ke sehlabelo sa topollo sa Kriste Jesu. Bao ba se amogetšego ba be ba tla phela ka mo go sa felego lefaseng. Bao ba se gannego ba be ba tla fedišwa. Ee, Storrs o be a dumela gore ga go le o tee yo a bego a tla tsošwa ke Modimo ka ntle le go ba le kholofelo ka pele ga gagwe. Mafelelong, ga go le o tee yoo a ka bego a hwile ka baka la sebe sa Adama ge e se Adama! Eupša go thwe’ng ka bao ba phelago nakong ya go boa ga Morena Jesu Kriste? Storrs mafelelong o ile a bona gore lesolo la go bolela lefaseng ka bophara le be le tla swanela ke go dirwa bakeng sa go ba fihlelela. O be a se na kgopolo le e nyenyane ya kamoo selo se se bjalo se bego se ka dirwa ka gona, eupša o ile a ngwala ka tumelo gore: “Eupša ba bantši kudu, ge e ba ba sa kgone go bona kamoo selo se ka dirwago ka gona ba a se ganetša, bjalo ka ge eka go be go sa kgonege go Modimo go se dira ka gobane ba sa kgone go bona se direga.”

George Storrs o hwile ka December 1879, legaeng la gagwe kua Brooklyn, New York, meagong e mmalwa go tloga go seo ka morago e bego e tla ba lefelo la bohlokwa la lesolo la go bolela lefaseng ka bophara leo a bego a le letetše ka phišego kudu.

Seetša Seo se Oketšegilego se a Nyakega

Na banna ba bjalo ka Henry Grew le George Storrs ba be ba kwešiša therešo gabotse bjalo ka ge re e kwešiša lehono? Aowa. Ba be ba lemoga seo ba bego ba se katanela, bjalo ka ge Storrs a ile a bolela ka 1847 gore: “Re tla dira gabotse go gopola gore re sa tšwa go tšwa mehleng ya lefsifsi ya kereke; gomme e be e ka se be mo go makatšago ge e ba re be re ka hwetša gore re sa dutše re lebelela ‘ditumelo tša Babele’ tše dingwe e le therešo.” Ka mohlala, Grew o be a kwešiša topollo yeo e neilwego ke Jesu, eupša ga se a ka a kwešiša gore e be e le “topollo e lekanago,” ke gore, bophelo bjo bo phethagetšego bja motho bja Jesu bjo bo neilwego bakeng sa bophelo bjo bo lahlegilego bjo bo phethagetšego bja motho bja Adama. (1 Timotheo 2:6, NW) Henry Grew gape o be a dumela ka mo go fošagetšego gore Jesu o be a tla boa gomme a buše ka mo go bonagalago lefaseng. Lega go le bjalo, Grew o be a tshwenyegile ka go kgethagatšwa ga leina la Jehofa, thuto e bego e dutše e le e kgahlišago go batho ba mmalwa kudu ga e sa le go tloga lekgolong la bobedi la nywaga C.E.

Ka mo go swanago George Storrs le yena ga se a ka a ba le kwešišo e nepagetšego ya dintlha tše dingwe tše bohlokwa. O be a kgona go bona maaka a godišwago ke baruti, eupša ka dinako tše dingwe o be a fapoga kudu. Ka mohlala, mohlomongwe ka go arabela ka mo go feteletšego kgopolong ya baruti ba bogologolo ka Sathane, Storrs o ile a gana kgopolo ya Diabolo e le motho wa kgonthe. O ile a gana Boraro botee; lega go le bjalo, o be a sa kgonthišege go fihlela pejana ga lehu la gagwe mabapi le ge e ba moya o mokgethwa e be e le motho. Le ge George Storrs a be a letetše gore go boa ga Kriste e be e tla ba mo go sa bonagalego mathomong, o ile a nagana gore mafelelong go be go tla ba le go tšwelela mo go bonagalago. Lega go le bjalo, go bonala eka banna ba ka bobedi e be e le ba dipelo tše di botegago le ba botegago, gomme ba be ba batametše therešo kudu go feta ba bantši.

“Thšemo” yeo Jesu a ilego a e hlalosa seswantšhong sa mabele le mefoka e be e se ya hlwa e lokela go ka bunwa. (Mateo 13:38) Grew, Storrs le ba bangwe ba be ba šoma ka ‘tšhemong’ ba e lokišetša puno.

Charles Taze Russell, yo a ilego a thoma go phatlalatša makasine wo ka 1879, o ile a ngwala mabapi le nywaga ya gagwe ya mathomong gore: “Morena o re neile dithušo tše dintši ka go ithuta lentšu la Gagwe, gare ga bao ba ilego ba tuma kudu ke ngwanabo rena yo a rategago le yo a tšofetšego, George Storrs, yoo a re neilego thušo e kgolo, bobedi ka lentšu le ka pene; eupša le ka mohla ga se ra tsoma go ba balatedi ba batho, go sa šetšwe go loka le bohlale, eupša ‘Balatedi ba Modimo bjalo ka bana bao ba rategago.’” Ee, barutwana ba Beibele ba kgonthe ba swanetše go ba ba hotšwe ke maiteko a banna ba swanago le Grew le Storrs, eupša go be go sa dutše go le bohlokwa go hlahloba Lentšu la Modimo, Beibele, bjalo ka mothopo wa kgonthe wa therešo.​—Johane 17:17.

Seo Henry Grew a Bego a se Dumela

Leina la Jehofa le ile la gobošwa, gomme le swanetše go kgethagatšwa.

Boraro botee, go se hwe ga moya le mollo wa dihele ke dithuto tša bofora.

Phuthego ya Bokriste e swanetše go aroga lefaseng.

Bakriste ga se ba swanela go ba le karolo dintweng tša ditšhaba.

Bakriste ga ba ka tlase ga molao wa Sabatha ya Mokibelo goba Sontaga.

Bakriste ga se ba swanela go ba karolo ya mekgatlo ya sephiri, e bjalo ka ya ba-Mason ba Lokologilego le ba Amogetšwego.

Ga se gwa swanela go ba le dihlopha tša baruti le tša badumedi feela magareng ga Bakriste.

Direto tša bodumedi di tšwa go molwa-le-Kriste.

Diphuthego ka moka di swanetše go ba le sehlopha sa bagolo.

Bagolo e swanetše go ba ba bakgethwa boitshwarong bja bona ka moka, ba se nago bosodi.

Bakriste ka moka ba swanetše go bolela ditaba tše dibotse.

Go tla ba le batho ba tlago go phela ka mo go sa felego Paradeiseng mo lefaseng.

Kopelo ya Bokriste e swanetše go ba ditumišo go Jehofa le Kriste.

[Mothopo]

Photo: Collection of The New-York Historical Society/69288

[Lepokisi/Seswantšho go letlakala 28]

Seo George Storrs a Bego a se Dumela

Jesu o ile a lefa ka bophelo bja gagwe e le tefo ya topollo bakeng sa batho.

Boboledi bja ditaba tše dibotse ga se bja hlwa bo dirwa (ka 1871).

Ka lebaka la seo, bofelo bo be bo ka se be kgaufsi ka nako yeo (ka 1871). Go be go tla ba le mehla e tlago yeo go yona boboledi bo bego bo tla dirwa.

Go tla ba le batho bao ba tlago go hwetša bohwa bja bophelo bjo bo sa felego lefaseng.

Go swanetše go ba le tsogo ya bohle bao ba hwilego ba hloka tsebo. Bao ba amogelago sehlabelo sa topollo sa Kriste ba tla hwetša bophelo bjo bo sa felego lefaseng. Bao ba se ganago ba tla fedišwa.

Go se hwe ga moya le mollo wa dihele ke dithuto tša maaka tšeo di hlomphollago Modimo.

Sejo sa Morena sa Mantšiboa ke monyanya wa ngwaga le ngwaga wo o binwago ka Nisani 14.

[Mothopo]

Photo: SIX SERMONS, by George Storrs (1855)

[Diswantšho go letlakala 29]

Ka 1909, C. T. Russell, morulaganyi wa “Zion’s Watch Tower,” o ile a hudugela Brooklyn, New York, U.S.A.