Denar ali življenje?

Morda ste že slišali za razbojnike, ki so svojim žrtvam naperili puško v obraz in zahtevali: »Denar ali življenje!« Danes se ta znana zahteva kaže v hudi dilemi, v kateri smo se znašli vsi – posebno tisti, ki živimo v bogatih deželah. Le da tokrat ni razbojnik ta, ki pritiska na nas. Problem je v vse večjem poudarku, ki ga družba daje denarju in gmotnemu uspehu.

TAKŠEN poudarek je sprožil povsem nova vprašanja in skrbi. Za kakšno ceno naj bi se gnali za denarjem in gmotnimi rečmi? Ali bi se lahko zadovoljili z manj? Ali ljudje v resnici žrtvujejo ,resnično življenje‘ na oltarju pridobitništva? Ali je denar vstopnica za srečno življenje?

Manija po denarju

Med človeškimi željami in strastmi – upravičenimi ali pa tudi ne – sili v ospredje ljubezen do denarja. V nasprotju z željo po spolnosti in hrani, je lahko manija po denarju nenehno navzoča in ji ni konca. Nič ne kaže, da bi se s starostjo umirila. Pravzaprav se pogosto zgodi, da se začne s starostjo človek še bolj zanimati ali skrbeti za denar ter za to, kaj se da z njim kupiti.

Videti je, da se pohlep stopnjuje. V nekem znanem filmu je glavni igralec rekel: »Pohlep deluje. Pohlep je dober.« Čeprav so mnogi osemdeseta leta prejšnjega stoletja poimenovali doba pohlepa, pa to, kar se je dogajalo pred njo in po njej, kaže, da se človek na denar vseskozi bolj ali manj enako odziva.

Novo je najbrž to, da toliko ljudi vidi priložnosti, kako nemudoma zadovoljiti svojo željo po še. Vse kaže, da večina sveta večino časa porablja večino svoje energije, da proizvede in pridobi več in več reči. Morda se boste strinjali, da postaja pridobivanje gmotnih dobrin in zapravljanje denarja strastno, in pogosto nadvse domiselno, prizadevanje v sodobnem življenju.

Pa so ljudje zaradi tega kaj bolj srečni? V odgovor na to vprašanje je modri in zelo bogati kralj Salomon pred 3000 leti zapisal: »Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti. Tudi to je ničemurnost.« (Propovednik 5:10) Sodobne sociološke študije postrežejo s podobnimi zanimivimi sklepi.

Denar in sreča

Ena najbolj presenetljivih ugotovitev glede človeškega vedenja je ta, da človeku kopičenje denarja in gmotnih reči nujno še ne prinese temu ustreznega večjega zadovoljstva in sreče. Mnogi raziskovalci so namreč ugotovili, da občutek zadovoljstva in sreče, ko človek enkrat doseže določeno stopnjo bogastva, ni vezan na količino razpoložljivih gmotnih dobrin.

Tako se mnogi ob nebrzdanem pehanju za gmotnimi dobrinami in denarjem  vprašujejo: ,Če se že razveselimo vsake nove reči, ki jo kupimo, zakaj potem konec koncev ti užitki ne prispevajo k večjemu zadovoljstvu?‘

Pisatelj Jonathan Freedman v svoji knjigi Happy People pravi: »Ko enkrat prejemate kak minimalni dohodek, vam denar ne pripomore veliko k sreči. Nad mejo revščine je zveza med dohodkom in srečo presenetljivo majhna.« Mnogi spoznavajo, da so za posameznikovo osebno srečo zares pomembni duhovno bogastvo, smiselne dejavnosti in moralne vrednote. Prav tako je pomemben dober odnos z drugimi ter to, da nismo obremenjeni s kakimi spori ali omejitvami, ki bi nam lahko onemogočale uživanje tega, kar imamo.

Mnogi menijo, da večina današnjih družbenih tegob izvira iz človekove težnje, da skuša z gmotnimi dobrinami rešiti probleme, ki so dejansko duševne narave. Nekateri družboslovci govorijo o splošno razširjenem pesimizmu in nezadovoljstvu. Prav tako so opazili, da se ljudje v bogatih državah vse bolj zatekajo k terapevtom ali pa iščejo smoter in notranjo harmonijo pri gurujih, v kultih in kvaziterapevtskih skupinah. To potrjuje, da gmotne dobrine življenju ne morejo dati pravega smotra.

Moč in nemoč denarja

Denar sicer ima moč. Z njim se da kupiti krasne domove, elegantne obleke in opremo, ki človeku kar jemlje sapo. Prav tako se dá z njim kupiti občudovanje, ustrežljivost ali laskanje drugih, celo pridobiti začasne in uslužne prijatelje. Toda tu se njegova moč tudi konča. Z denarjem si namreč ne moremo kupiti tega, kar najbolj potrebujemo – ljubezni pravega prijatelja, duševnega miru, nekaj iskrene tolažbe tik pred smrtjo. In ti, ki cenijo svoj odnos s Stvarnikom, si z denarjem ne morejo kupiti njegovega odobravanja.

Kralj Salomon, ki si je lahko privoščil vse dobre reči, kar se jih je z denarjem takrat dalo kupiti, je spoznal, da zaupanje v gmotne dobrine ne vodi do trajne sreče. (Propovednik 5:12–15) Človek je lahko zaradi bančnega bankrota ali inflacije ob denar. Močno neurje mu lahko uniči nepremičnine. Zavarovalne police sicer delno nadomestijo gmotno izgubo, ne pokrijejo pa čustvene izgube. Delnice in obveznice lahko zaradi nenadnega gospodarskega zloma čez noč izgubijo vrednost. Celo dobro plačana služba ni zajamčena.

Kako lahko torej obdržimo uravnovešen pogled na denar? Kakšno vlogo naj bi denar ali imetje imelo v našem življenju? Prosimo, preiščite zadevo še naprej, da bi videli, kako si lahko pridobite nekaj, kar je zares dragoceno – ,resnično življenje‘.

[Slike na strani 4]

Gmotne dobrine ne prinašajo trajne sreče