Taver Ishima Her Er Ú Ngu Nengen A U I Nengen A Na Ga La Nahan!
Taver Ishima Her Er Ú Ngu Nengen A U I Nengen A Na Ga La Nahan!
“[Mose] taver ishima er ngu nengen a u i nengen a Na ga la nahan.”—MBAHEBERU 11:27.
1. Ka kwaghôron u vesen u nyi yange Yesu ôr sha iyol i Aôndo sha Ityesen na i sha Uwo laa?
YEHOVA ka Aôndo u i nengen a na ga yô. Yange Mose pine Yehova ér a̱ tese un iengem Na yô, a kaa a na ér: “Ú fatyô u nengen a ishigh Yagh ga; gadia or á fatyô u nengen a Mo, shi lun uma ga.” (Ekesodu 33:20) Shi yange apostoli Yohane nger ér: “Aôndo yô, mayange ma or ngu a nenge a Na ga.” (Yohane 1:18) Zum u Yesu Kristu lu or shin tar ne yô, un je kpa yina u nengen a Aôndo. Nahan kpa, ken Ityesen i Yesu i sha Uwo la, a kaa ér: “Saan mba ve lu asema wang la iyol, gadia vea nenge a Aôndo.” (Mateu 5:8) Yesu yange lu kaan ér nyi?
2. Er nan ve sé fatyô u nengen a Aôndo sha ashe ase kpôô kpôô ga?
2 Ruamabera pase ér Yehova ka Jijingi u i nengen a na ga yô. (Yohane 4:24; Mbakolose 1:15; 1 Timoteu 1:17) Nahan kpa Yesu yange lu kaan ér se uumace se fatyô u nengen a Yehova sha ashe kpôô kpôô jighilii ga. Sha mimi yô, Mbakristu mba i shigh ve mkurem la vea nenge a Yehova Aôndo sha, shighe u a nder ve shin ku vea hingir akaa a i gbe a ken jijingi la. Kpa uumace mba ve lu “asema wang” shi ve lu a ishimaveren i lun uma gbem sha won shin tar la kpaa vea “nenge” a Aôndo. Kwagh ne una er inja nena?
3. Uumace vea kav anza a Aôndo agen nena?
3 Se mba henen kwagh u Yehova sha u timen sha akaa a á gbe la kure kure. Nahan, alaghga tahav nav mbu a doo se ishima man ishima ia mgbegha se u wuese un er a lu Aôndo, Orgbanakaa yô. (Mbaheberu 11:3; Mpase 4:11) Sha kwagh ne yô, apostoli Paulu yange nger ér: “Hii sha igbetar je mba nengen a mlu [u Aôndo] u i nengen a mi sha ashe ga la, inja na yô, ka agee a Na a tsôron man mlu Na u sha inja i Aôndo la, mba nengen a mi sha ashe a ishima ken aeren a Na.” (Mbaromanu 1:20) Nahan mkaanem ma Yesu ôr sha kwagh u nengen a Aôndo la wa tahav mbu nengen aeren a Yehova agen sha ashe a ishima la ker. Imba mnenge la har sha mfe u vough man shi mkav u ken jijingi sha ‘ashe a ishima’ la. (Mbaefese 1:18) Akaaôron a Yesu man akaaeren a na kpaa pase mlu u Aôndo kpishi. Ka nahan ve Yesu yange kaa nahan ye, ér: “U nan nenge a Mo yô, nan nenge a Ter je ve.” (Yohane 14:9) Ieren i Yesu yange i tese mlu u Yehova vough. Nahan, mfe u uma u Yesu kua atesen a na aa wase se se nenge shin se kav anza a a Aôndo agenegh.
Mlu u ken Jijingi Ngu Hange Hange
4. Ior kpishi tese ér ve ban a mlu u ken jijingi ainge nena?
4 Jighjigh u nan man mlu u ken jijingi u mimi za ihyen ainge kpishi. Paulu yange kaa ér, “ka ior cii ve lu a jighjigh u nan ga.” (2 Mbatesalonika 3:2) Ior kpishi uve ityough zendan akaa a ve nahan ve kera na Aôndo jighjigh ga. Inja ve i ibo kua shi m-ban u ve ban a mlu u ken jijingi la tagher ve u nengen a na sha ashe a mkav, sha ci u yange apostoli Yohane nger ér: “U nan eren kwagh u bo yô, nan ngu a nenge a Aôndo ga.” (3 Yohane 11) Er ambaaior la a nengen a Aôndo sha ashe a marami ga yô, ka ve eren kwagh inja er un kpa ngu nengen a kwagh u ve eren la ga nahan. (Esekiel 9:9) Akaa a ken jijingi gba ve kwagh ga, nahan vea fatyô u zuan a “mfe u fan Aôndo” la ga. (Anzaakaa 2:5) Ka nahan ve kwagh u Paulu yange nger la a lu shami vough ye, ér: “Or u nan lu ken uma u sha marami la tsô yô, nan ngohol akaa a jijingi u Aôndo ga, gadia ka nan akaa a ibume, nan fatyô u kaven a kpaa ga, gadia mba kar a sha inja i jijingi.”—1 Mbakorinte 2:14.
5. Ior mba akaa a ken jijingi a gbe ve kwagh yô, ka nyi kwagh ve fe ve lu a mi ken ishima?
5 Aluer akaa a ken jijingi gba se kwagh yô, se lu umbur hanma shighe ser Yehova ka Aôndo u keren ibo i ior ga, kpa fe shighe u se eren sha mbamhen mba bov kua shi asaren a bo yô. Sha kpôô yô, “aeren a or nga sha ashe a TER, ka A kar igbenda i nan cii.” (Anzaakaa 5:21) Aluer isholibo nenger se yô, ishima ka i mgbegha se u geman ishima keren ser Yehova a̱ de se asorabo, gadia a doo se ishima man se soo u eren kwagh u vihin un ga.—Pasalmi 78:41; 130:3.
Kanyi I Ne Se Ishimatavera?
6. U lun a ishimataver la inja na ér nyi?
6 E̱r se nengen a Yehova sha ashe kpôô kpôô ga nahan kpa, de se umbur nen hanma shighe ser un yô gem nengen a vese. U kaven ér ngu, shi fan gbar gbar ser ngu ikyua ikyua a mba ve suur sha a na la una na se ishimataver—se tile dông se tenger ken jighjigh u se ne un la ga. (Pasalmi 145:18) Se fatyô u lun er Mose nahan, un u yange Paulu nger kwagh na nahan ne, ér: “Ka sha jighjigh u nan man a undu Igipiti ye, iyugh i tor kpaa, a kera cia ga, gadia a taver ishima er ngu nengen a u i nengen a Na ga la nahan.”—Mbaheberu 11:27.
7, 8. Kanyi yange i na Mose ishimataver u tilen sha ishigh ki Farao?
7 Mose yange tile sha ishigh ki ipilaor Farao ken atejir na u yange lu a ashagbaior a kwaghaôndo man ushoja kpishi la kwa kimbir kimbir sha u eren tom u Aôndo na un ér a̱ due a Mbaiserael ken kpan ken tar u Igipiti kera la. A shi nan kpa ukpekpe mba dwer tor la yange vea cinge a ieev kpishi. Kpa shin er yange i nengen a Yehova ga nahan kpaa, hen Mose yô lu kpôô kpôô, lu er ieev mbi mbi tile sha ityough ki mbaaôndo mba Igipiti mba lun a uma ga la nahan ga. Kape i lu ve mlu u Farao la yange cier Mose iyol ga la!
8 Kanyi yange i taver Mose ishima u tilen sha ishigh ki Farao kwa imôngo? Ruamabera kaa a vese ér “Mose yô, lu or u ishima legh legh je zua ga, hemba hanma or sha won cii.” (Numeri 12:3) Wanger, mtaver u Mose yange taver ken jijingi la kua shi mfe u yange fa gbar gbar ér Aôndo ngu a na la yange na un agee a tilen sha ityough ki “U i nengen a na ga la” hen tor u Igipiti u vihin tu la. Ka igbenda igen i nyi mba ve ‘nengen’ a Aôndo u i nengen a na ga la ve tesen ér ve na un jighjigh ainge?
9. Ka gbenda môm u nyi se fatyô u zan hemen a ishimatavere?
9 Gbenda môm u tesen jighjigh u nan shi tilen her dông er se mba nengen a Un u i nengen a na ga la yô, ka sha u pasen kwagh a ishimataver shin tôvacan una lu je kpaa. Yange Yesu ta mbahenen nav ikyughur ér: “Ior cii vea kôr ne ihom sha ci u iti Yam.” (Luka 21:17) Shi kaa a ve ér: “Wanakiriki hembe ter na icivir ga; lu vea tôvom a ican yô, ne kpaa vea tôv ne a ican je.” (Yohane 15:20) Yesu lu kaa shami vough, sha ci u yange kpe ica gba ga tsô, tôvacan tser mbadondon nav, i anger ve shi i wuhe ve shi i gbidye ve kpaa. (Aerenakaa 4:1-3, 18-21; 5:17, 18, 40) Shin er tôvacan lu zan hemen nahan kpaa, mbaapostoli mba Yesu man mbahenen nav mbagen za hemen u pasen loho u dedoo her vangertiôr.—Aerenakaa 4:29-31.
10. Vangertiôr u se lu a mi ken mkor u Yehova la wasen se ken tomshiren nena?
10 Mbaihomov mba yange i nengen a ve kpishi la yange ve fatyô u tan mbadondon Yesu mciem iyol ga, di er Mose kpa ngise mciem gba un iyol ga nahan. Yange mbahenen mba Yesu na Aôndo jighjigh, sha nahan yô, ve fatyô u wan ishima a tôvacan u yange tser ve tsung la. Een, yange ve za hemen u taver ishima inja er mba nengen a Un u i nengen a na ga la nahan. Mfe u se fe ser Yehova kor se la ne se vangertiôr, shi taver se ishima u eren tom wase u pasen Tartor la a mciem shio. Mkaanem ma Aôndo kaa ér “mcie u cian or ka a va a kwaghhônon, kpa or u nan suur sha TER yô, nana tema doo doo.” (Anzaakaa 29:25) Nahan se mba cie tôvacan se mba hidi ijime sha tom wase ga, shi kunya kpaa ngu ker se a tom wase ga. Jighjigh u nan wase ka a mgbegha se u eren shiada a ishimataver hen mbawanndor a vese man mba eren tom a vese imôngo man mba se ze makeranta a ve imôngo kua mbagenev kpaa.—Mbaromanu 1:14-16.
U Í Nengen a Na Ga la Ngu Hemen Ior Nav
11. Sha kwagh u Peteru man Yuda ve nger yô, ior mba ngise ve kohol imôngo vea tiônnongo u Kristu ve tese m-ban u mlu u ken jijingi nena?
11 Jighjigh u nan wasen se u fan ser ka Yehova á lu hemen nongo na u shin tar ne ye. Nahan se palegh u puun mba ve lu a tom sha ikyev ken tiônnongo la. Yange apostoli Peteru man Yuda, anngô u Yesu la ta icin sha kwagh u mbagenev mba ve ban a mlu u ken jijingi je ve gema tuhwan mba ve hemen ken Mbakristu la. (2 Peteru 2:9-12; Yuda 8) Yange ambaaior la ma fatyô u lamen nahan sha ishigh ki Yehova aluer yange vea nenge a na sha ashe ave kpôô kpôô kpa? Taver tsô! Kpa, er i nengen a Aôndo ga yô, ior mba iyolough mban kera hen er i gbe u vea na iyol ve hen a na nahan ga cii.
12. Ka ieren i nyi i doo u se er a mba ve lu hemen ken tiônnongo laa?
12 Sha mimi yô, ka ior mba yinan ve kohol ve hingir tiônnongo u Kristu ye. Mbatamen ka ve er kwagh sha mlan u ashighe agen una fatyô u zan se iyol jighilii yô. Nahan cii kpa Yehova ngu yaren tom a ambaaior la mba mbakuran ikyumuile na. (1 Peteru 5:1, 2) Nomso man kasev mba kwagh u ken jijingi a gbe ve ishima yô ve kav e̱r i lu gbenda ugen u Yehova a lu tesen ior nav je ne yô. Sha nahan yô, er se lu Mbakristu yô, se mba palegh u zeren puun mserakaa u hemen u Aôndo kua ahon a gban la, kpa se mba gem se mba tesen ikyo i wan sha mserakaa shon. Aluer se mba ungwan imo i mba ve lu hemen ken avese la yô, se lu tesen ser se mba nengen a Un u i nengen a na ga la.—Mbaheberu 13:17.
U Nengen Ser Aôndo Ka Ortesen Wase u Hemban La
13, 14. U nengen ér Yehova ka Ortesen u Hemban la inja na ér nyi?
13 Gba u se lu a mnenge u ken jijingi ken gbenda ugen kpaa. Yesaia tsengakaan nahan ér: “Ashe ou aa nenge a mbatesen ou.” (Yesaia 30:20) Saa or a lu a jighjigh ve nana kav er i lu Yehova a lu tesen se ken nongo na u shin tar ne ye. (Mateu 24:45-47) U nengen ér Aôndo ka Ortesen wase u Hemban la hemba u henen Bibilo nduuruu shi zan mbamkombo mba Mbakristu hanma shighe la. Gba u saa or a yar tom a mbamne mba ken jijingi mba Aôndo a ne sha ci wase la cii. Ikyav i tesen yô, gba u sé hemba veren ishima sha mkôôm u Yehova a kôôm se sha ikyev i Yesu la sha u se kuwa sha mlu u ken jijingi se kar ihongo ga yô.—Mbaheberu 2:1.
14 Sha ashighe agen ka i gba u se nôngo kwagh tsung sha u zuan a mtsera ken kwaghyan u ken jijingi la. Ikyav i tesen yô, alaghga se ôr akaaôron agen a ken Bibilo a se nenge ser a taver se u kaven yum la sha laa laa se kar se yem. Zum u se lu ôron magazin u Iyoukura man Awake! la yô, alaghga se tsuwe se aver akaangeren agen sha ci u kwagh gba se sha itinekwagh la ga yum. Shin alaghga se lu timen sha akaa agen shighe u mbamkombo mba Mbakristu ve lu zan hemen yô. Nahan kpa, se fatyô u lun tsevaa her aluer se ver ishima sha atôakaa a i lu nengen sha mi la doo doo yô. Iwuese yase i lun a mi tsung sha atesen a ken jijingi a i ne se la tese ér se kav er Yehova a lu Ortesen wase u Hemban yô.
Se Va Ôr Kwagh Wase Iyol Yase Keng
15. Ior mbagenev er inja er Yehova ngu nengen a ve ga nena?
15 U nan Un u i nengen a na ga jighjigh la ka kwagh u hange hange, hemban je yô, sha er iferkwagh i va nger ken “shighe u mkur” ne yum yô. (Daniel 12:4) M-ban u mimi man ijimba i eren dumbur. Sha mimi yô, ka a inja u se umbur ser Yehova nengen akaa a se eren la, shin aluer orumace fatyô u nengen ga je kpaa. Kwagh ne hungur mbagenev. Ka vea lu myer sha ashe a ior yô, alaghga ve er ieren i i lu sha tindi u Ruamabera ga yô. Ikyav i tesen yô, mbagenev hendan a imeen i nengen iemberyolough i bo man ufoto mba ijimbagh mba sha Intanet man sha televishen man sha igbenda igen i iwavaren i ainge la ga. Er ambaakaa la aa fatyô u zan hemen ken iuv yô, mbagenev ka ve er inja er ieren ve la ngi myer sha ishigh ki Yehova nahan.
16. Kanyi i doo u ia wase se u dondon atindi a Yehova a tseng laa?
16 Doo u umbur mkaanem ma apostoli Paulu lu kaa la, ér: “Kape hanmô wase nana va ôr Aôndo kwagh u nan iyol i nan je la.” (Mbaromanu 14:12) Gba u se fa ser hanma kwa u se er isholibo tsô yô, ka Yehova se lu eren un isholibo ye. U fan kwagh ne a̱ wase se u dondon atindi a na a tseng la shi palegh ieren i hôngorough kpaa. Bibilo umbur se kwagh ne ér: “Ma kwagh u i gbe sha won kpaa ngu myer sha ishigh Nagh ga, akaa cii nga gbar gbar, i tar a tar a kpaa sha ashe a Wen u kwagh a zough se a Na la.” (Mbaheberu 4:13) Sha mimi yô saa se va ôr kwagh wase hen Aôndo keng, kpa sha kpôô yô ka mdoo u Yehova a doo se ishima tsung la a lu ityôkyaa i vesen i se lu eren ishima na shi se lu dondon atindi na a perapera kpaa ye. Nahan de se er nen teghelee sha ambaakaa er u tsuan gurgur u eren nahan kua shi ieren yase a mba ve lu kasev shin nomso a vese imôngo ga la.
17. Ka a ishima i nyi Yehova a kenger se?
17 Kwagh wase gba Yehova ishima kpen kpen, kpa ngura ka u kaan ér ngu keghen ér se̱ er kwagh sha mlan yô una tsaha se ga. Kpa, kenger se sha dooshima, er ter u a soo u nan mbayev mba nanev mba injaav injar ka nan kenger ve nahan. U fan ér jighjigh u nan wase la doo Ter wase man un “ne mba ve lu keren Un la injar” la, ka kwagh u nan ishimasurun kpishi! (Mbaheberu 11:6) Se na nen Yehova jighjigh se tôô ave sha, shi se “civir Un a ishima i môm” kpaa.—1 Kroniku 28:9.
18. Sha er ashe a Yehova a lu sha avese shi a fe aeren ase a jighjigh la yô, se mba zough a nyi ishimataver ken Ruamabera?
18 Anzaakaa 15:3 kaa ér: “Ashe a TER nga sha hanma ijiir, nga kor mbavihinkwagh kua mbamimi.” Een, Aôndo veren ashe sha mbavihinkwagh shi eren a ve sha aeren a ve kpaa. Nahan kpa, aluer se mba ken “mbamimi” mbara yô, se fa ser Yehova hungur a aeren ase a jighjigh la ga. Ka kwagh u taver jighjigh u nan kpishi u fan ér ‘ken Ter yô, tom wase ngu gbilin ga,’ shi un u i nengen a na ga la ‘tom wase ua hungur Un ga, shin dooshima u se tese sha ci u iti Na’ la kpaa ga!—1 Mbakorinte 15:58; Mbaheberu 6:10.
U Lôhôn Yehova Ér A̱ Kar Se
19. Jighjigh u nan Yehova taveraa la ve a mbamtsera mba nyi nahana?
19 Er se lu mbacivir Yehova mbajighjigh yô, se mba un kwagh u injaa. (Mateu 10:29-31) Shin er i nengen a na ga nahan kpa, una fatyô u lun kpôô kpôô hen avese, shi mlu wase a na kpa una fatyô u lun se kpam kwagh. U tôôn Ter wase nahan la ne se mbamtsera kpishi. Jighjigh wase u taver la wasen se u lun a ishima i wang man imoshima i dedoo sha ishigh ki Yehova. Jighjigh u lun a imanger ga la shi yangen se u lun a uma u igbenda ihiar. (1 Timoteu 1:5, 18, 19) Jighjigh u se ne Aôndo se tenger ga la ka a ver ikyav i dedoo, shi una fatyô u benden a mba ve lu ikyua a vese la sha gbenda u dedoo kpaa. (1 Timoteu 4:12) Bee heela kera yô, imba jighjigh u nan la i maan ieren i sha inja i Aôndo, man shi i ne ka saan Yehova iyol.—Anzaakaa 27:11.
20, 21. (a) Er nan i doo u Yehova a̱ kuran se? (b) Se yar tom a Pasalmi 139:23, 24 sha iyol yase nena?
20 Aluer se mba a kwaghfan sha mimi yô, a saan se iyol u den ser Yehova a̱ kuran se. Se soo ser a̱ nenge a nenge a vese tseegh ga, kpa sar se u ma a kar mbamhen asev kua aeren ase vindi vindi kpaa. A lu se a inja aluer se lôhô Yehova ken msen ser a̱ ker ishima yase a̱ nenge shin sea lu a mbamhen mba ikyoov ga yô. Una fatyô u wasen se sha u se wa ishima a mbamzeyol asev shi se nyôôso iyol sha ajiir a i doo u nyôôso la. Orpasalmi Davidi yange wa icam sha inja vough, kaa nahan ér: “Tôv kwagh wam, Aôndo, fa ishima yam, karem, fa mbamhen av, nenge, shin ma gbenda u ifer a lu ken a mo yô? Hemen mo sha gbenda u tsôron.”—Pasalmi 139:23, 24.
21 Yange David zamber ér Yehova a̱ tôv un a nenge aluer ma “gbenda u ifer” ua lu ken a na yô. Se kpa sar se, er yange i sar orpasalmi nahan, u Aôndo ma a tôv se ma a nenge shin se a̱ lu a mbamhen mba injaav ga yô gaa? Nahan yô, de se pine nen Yehova sha jighjigh u nan a̱ kar se. Kpa aluer ishimanyian se sha ifer i se er shin kwagh u ifer ngu ken avese di ye? Aluer kwagh ngu nahan yô, de se za nen hemen u eren msen sha gbashima hen Yehova, Aôndo wase u dooshima, shi se wa iyol yase sha ikyev i hemen u icighan jijingi man kwaghwan u Mkaanem nam a iyol hiden a mi ijime. Se mba a vangertiôr ser una sue se shi una wase se sha u se dondo gbenda u ua za a vese ken uma u tsôron yô.—Pasalmi 40:11-13.
22. Kanyi i doo u ia lu ishimaveren yase sha kwagh u Un u i nengen a na ga laa?
22 Een, Yehova una na se iveren sha uma u tsôron aluer se er akaa a a soo yô. Nahan kpa, saa se lumun a agee na man tahav nav, er apostoli Paulu yange lumun zum u a nger nahan la, ér: “Icivir man iengem i̱ lu i Tor u tsôron u A lu u kpen ga, u i nengen a Na kpaa ga, u A lu Aôndo, Un tswen, gbem sha won. Amen.” (1 Timoteu 1:17) Hanma shighe yô se civir nen Yehova a ishima i môm nahan vough. Man er i lu cii kpaa, mayange se gba nen uwer sha ishimaveren i se lu a mi u zan hemen u tilen dông er se mba nengen a Un u i nengen a na ga la ga.
Ú Na Mlumun Wer Nyi?
• Uumace vea fatyô u nengen a Aôndo nena?
• Aluer se tôô ser Yehova ngu kpôô kpôô yô, se er nan shighe u i lu tôvon se a icana?
• U nengen Yehova ser ngu Ortesen wase u Hemban cii la inja na ér nyi?
• Er nan i doo u a sar se ér Yehova a̱ kar se?
[Study Questions]
[Picture on page 12]
Er Mose cia Farao ga yô, a er kwagh inja er ngu nengen a Yehova, Aôndo u i nengen a na ga la nahan
[Picture on page 15]
Mayange se er nen kwagh inja er Yehova a fatyô u nengen kwagh u se eren la ga nahan ze
[Picture on page 17]
Se mba keren mfe u Aôndo sha gbashima wase cii sha ci u se nenge ser un ka Ortesen wase u Hemban