Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Thabang ka Kholofelo ya Mmušo!

Thabang ka Kholofelo ya Mmušo!

Thabang ka Kholofelo ya Mmušo!

E BE e le tiragalo e thabišago yeo e ilego ya bokanya batheetši ba 5 784 ka March 10, 2001, mafelong a mararo a kua New York State ao a dirišwago ke lapa le legolo la Bethele. Tiragalo e be e le ya go aloga ga sehlopha sa bo-110 sa sekolo sa boromiwa sa Gilead.

Carey Barber yo e lego setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa o ile a amogela bohle gomme a bula lenaneo ka gore: “Go a re thabiša go tseba gore dihlopha tše 110 tša barutwana ba Gilead ga bjale di tlwaeditšwe e le baromiwa gomme di rometšwe mašemong lefaseng ka bophara.”

Kamoo o ka Dulago o Thabile

Ka morago ga mantšu a go bula a Ngwanabo rena Barber, Don Adams o ile a boledišana le batheetši, go akaretša le barutwana ba alogago ba 48 ka sehlogo se se rego, “Tšhegofatšo ya Jehofa e a re Humiša.” A theile polelo ya gagwe go Diema 10:​22, o ile a gopotša batheetši gore Jehofa o fepa le go šegofatša bahlanka ba gagwe ge ba bea dikgahlego tša Mmušo pele maphelong a bona. O ile a kgothaletša barutwana go amogela kabelo ya bona e mpsha ka moya wa go rata woo moapostola Paulo a o bontšhitšego ge a be a laletšwa gore a ‘tshelele Matsedonia gomme a hlakodiše.’ (Ditiro 16:9) Gaešita le ge a be a e-na le mathata ao a swanetšego go a fenya, go rata ga Paulo go yo bolela moo a bego a laetšwe gona go ile gwa feleletša ka ditšhegofatšo tše dintši tše di thabišago.

Ditho tša sehlopha se se alogago di feditše thuto ya tšona ya dikgwedi tše hlano ya Beibele le tlwaetšo ya go ba lokišeletša mošomo wa boromiwa. Lega go le bjalo, Daniel Sydlik yo e lego setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa o ile a ba kgothaletša gore ba tšwele pele e le baithuti. Ge a bolela sehlogong se se rego “E-bang Barutiwa ba Therešo,” o ile a re: “Go ba morutiwa go bolela go kwa mantšu a Jesu ka mehla. Go akaretša go rata ga rena ka mehla go theetša mantšu a gagwe, molaetša wa gagwe le thuto ya gagwe.” O ile a bontšha gore barutiwa ba Kriste ga ba dire diphetho ka ntle le go theetša lentšu la Mong wa bona; bohlale bja Modimo bo bontšhwa bophelong bja Kriste. (Ba-Kolose 2:3) Ga go le o tee wa rena yo a ka kwago mantšu a Jesu gatee gomme a phetha ka gore o tseba sohle mabapi le yena, ka gona Ngwanabo rena Sydlik o ile a kgothaletša dialoga go tšwela pele di ithuta, go diriša le go ruta therešo ya Bokriste yeo e feleletšago ka tokologo.​—Johane 8:​31, 32.

Gore a dule a thabile tirelong ya Modimo, motho o swanetše go rata go amogela tayo le phošollo. Mohlahli wa Gilead Lawrence Bowen o ile a botšiša gore, “Na Dipshio tša Gago di tla go Phošolla?” O ile a bontšha gore ka Beibeleng dipshio tša seswantšhetšo di tswalanywa le dikgopolo tša motho tše di tseneletšego le maikwelo. Di ka šoma go phošolla motho ge e ba keletšo e buduletšwego go tšwa Lentšung la Modimo e tseneletše dibopegong tša ka gare tša semelo sa motho. (Psalme 16:​7, PK; Jeremia 17:​10, PK) Tsela ya motho ya potego e ka ba ya kgoma Jehofa ka tsela e tseneletšego. Ka morago ga go bala Diema 23:​15, 16, (PK) seboledi se ile sa botšiša gore: “Na dipshio tša gago di tla go phošolla?” O okeditše ka gore: “Re rapelela gore di go phošolle, gomme ka go rialo o tla dira gore Jehofa a thabe ka mo go tseneletšego. O tla hudua maikwelo a gagwe a tseneletšego. Ee, le tla dira gore dipshio tša Modimo di thabe ge le kgomaretše dikabelong tša lena ka potego e sa kwanantšhego.”

Polelo ya mafelelo karolong ye ya lenaneo e ile ya newa ke Mark Noumair yo a ilego a hlankela e le moromiwa kua Kenya pele ga ge a ka ba mohlahli wa Gilead. Polelo ya gagwe yeo e bego e e-na le sehlogo se se rego, “Go Kaone go Bona ka Mahlo” e bontšhitše bohlokwa bja go hlagolela kgotsofalo. Ka go dumelelana le Mmoledi 6:9, Ngwanabo rena Noumair o ile a kgothaletša gore: “Amogela therešo. Go dira bjalo ke go ‘bona ka mahlo.’ Go e na le go nagana ka selo seo o nyakago go se dira eupša o sa se dire, lebiša tlhokomelo go kgotsofalela maemo a gago a gona bjale. Go phela lefaseng la ditoro, go ba le ditebelelo tše di feteletšego, goba go lebiša tlhokomelo dilong tše di sa kgahlišego kabelong ya gago go tla fo go dira gore o se ke wa kgotsofala.” Ee, go sa šetšwe gore re ka ba re le kae goba re le maemong afe, go hlagolela kgotsofalo ya go boifa Modimo maemong a rena go thuša go ba le moya wa lethabo go hlankeleng Mmopi wa rena yo Mogolo.

Diphihlelo tše di Thabišago Tirelong ya Mmušo le Gilead

Ka morago ga keletšo e šomago go tšwa dipolelong tšeo, barutwana ba ile ba laodiša tše dingwe tša diphihlelo tšeo ba ilego ba di thabela ge ba le bodireding bja phatlalatša nakong ya tlwaetšo ya bona ya dikgwedi tše hlano. Ka tlase ga tlhahlo ya Wallace Liverance yo e lego mongwadiši Sekolong sa Gilead, barutwana ba ba alogago ba ile ba anega kamoo ba ilego ba iponagatša ka gona e le badiredi ba Modimo. (2 Ba-Korinthe 4:2) Ba ile ba kgona go ipiletša matswalong a ba bangwe ao ba a neilwego ke Modimo. Diphihlelo tša barutwana di bontšhitše kamoo dithuto tša Beibele di ilego tša thongwa le batho ba botegago bao ba ilego ba gahlana le bona setarateng, bodireding bja ntlo le ntlo le mafelong a mangwe. Mabakeng a fapa-fapanego, batho bao ba thabelago ba ile ba bolela gore dipuku tše di theilwego Beibeleng tša mokgatlo wa Jehofa di na le motheo wa therešo. Mong wa ntlo yo mongwe o ile a arabela temaneng e itšego ya Beibele ka go thabela kudu. Ga bjale o ithuta Beibele le Dihlatse tša Jehofa.

Ka morago, Joel Adams o ile a boledišana le dialoga tša Gilead tša nywageng e fetilego. Sehlogo sa gagwe e be e le se se rego, “Le se ke la Tlogela go Ithuta, le se ke la Tlogela go Hlankela Jehofa.” Bao go ilego gwa boledišanwa le bona ba be ba e-na le keletšo e lego nakong bakeng sa baromiwa ba bafsa. Ge a gopola mehleng ya gagwe e le setho sa sehlopha sa bo-26 sa Gilead, Harry Johnson o itše: “Re ile ra rutwa gore Jehofa ka mehla o ile a hlahla batho ba gagwe gomme o tla hlahla batho ba gagwe. Kgonthišego yeo e bile kgothatšo go theoša le nywaga.” William Nonkes yo e lego setho sa sehlopha sa bo-53 sa sehlopha sa Gilead, o ile a eletša dialoga gore: “Sa bohlokwa kudu, dulang le gopola melao ya motheo ya Beibele gomme le e diriše diphethong tšeo le tla swanelago ke go di dira bophelong gona bjale le go iša ka mo go sa felego. Ka baka leo, le tla kgona go kgomarela kabelong ya lena, gomme ditšhegofatšo tša Jehofa tše di humilego di tla ba le lena.”

Richard Rian o ile a kgetha sehlogo se se rego, “Go Matlafaletšwa go Dira Thato ya Jehofa” bakeng sa karolo ya gagwe lenaneong. Yo mongwe wa bao a ilego a boledišana le bona e be e le John Kurtz, sealoga sa sehlopha sa bo-30 seo se ilego sa fetša nywaga ya ka godimo ga e 41 kua Sepania e le moromiwa. Ge a be a botšišwa ka lenaneo-thuto la Gilead, Ngwanabo rena Kurtz o ile a re: “Puku e kgolo ya go ithuta ke Beibele. Ke moka re na le dipuku tša go ithuta Beibele bakeng sa go re thuša go kwešiša Beibele. Ka moka ga rena re na le tšona. Ga go na taba ya sephiri yeo e bolelwago Gilead. Ga se ka ka ka kgaotša go gatelela se ka gobane ka moka di na le tsebišo e newago Gilead.”

Ngwanabo rena Gerrit Lösch yo e lego setho sa Sehlopha se Bušago sa Dihlatse tša Jehofa o ile a akaretša lenaneo la moya ka go bolela ka sehlogo se se rego, “Godimo ga Diphego tša Jehofa le ka Tlase ga Tšona.” O ile a hlalosa kamoo tšhireletšo ya Modimo le go thekga ga gagwe bahlanka ba gagwe ba botegago go hlaloswago ka gona ka Beibeleng ka diphego tša lenong. (Doiteronomio 32:​11, 12; Psalme 91:4) Lenong le legolo ka dinako tše dingwe le phurolla diphego tša lona ka diiri tše dintši e le gore le šireletše bana ba lona. Ka dinako tše dingwe, lenong la tshadi le ka ba la phuthela bana ba lona ka diphego bakeng sa go ba šireletša diphefong tše di tonyago. Ka mokgwa o swanago e bile e le ka go dumelelana le morero wa gagwe, Jehofa a ka thuša bahlanka ba gagwe ba botegago, kudu-kudu ge ba lebeletšane le diteko tša moya. Jehofa ga a dumelele bahlanka ba gagwe gore ba lekwe ka seo se lego ka godimo ga matla a bona eupša o ba bulela tsela ya gore ba kgone go se kgotlelela. (1 Ba-Korinthe 10:​13) Ngwanabo rena Lösch o ile a phetha ka gore: “E le gore re dule re šireletšegile moyeng, re swanetše go dula ka tlase ga diphego tša Jehofa. Se se bolela gore ga se ra swanela go hlagolela moya wa boipušo. Anke ka mehla re duleng kgaufsi le Jehofa le mokgatlo wa gagwe o swanago le mma, re se ke ra ikaroganya le tlhahlo ya wona le keletšo e lerato.”

Modula-setulo o ile a bala dithelekramo le ditumedišo tše di tšwago go bao ba ba lakaletšago tše dibotse lefaseng ka bophara. Ke moka ba ile ba amogela di-diploma tša bona. Ge Sekolo sa Gilead se be se hlongwa e be e le ka tebelelo ya go ba le feela palo e lekanyeditšwego ya dihlopha ka lebaka la nywaga e mehlano. Eupša ka nywaga e 58 Jehofa Modimo o ile a boloka sekolo se se šoma. Bjalo ka ge Ngwanabo rena Barber a ile a bolela mantšung a gagwe a go bula: “Dialoga tša Gilead di dirile pego e kgahlišago gakaakang ga e sa le go tloga ka 1943, ge Gilead e be e thewa! Maiteko a tšona a kopantšwego a ile a feleletša ka go okeletša ka baikokobetši ba lefase ba dikete tše makgolo mokgatlong wa Jehofa wa letago.” Ee, sekolo se sa boromiwa se kgathile tema tabeng ya gore ba dimilione ba thabele kholofelo ya Mmušo.

[Lepokisi go letlakala 24]

DIPALO-PALO TŠA SEHLOPHA

Palo ya dinaga tše di emetšwego: 8

Palo ya dinaga tšeo ba abetšwego go tšona: 18

Palo ya barutwana: 48

Palogare ya nywaga: 34

Palogare ya nywaga therešong: 18

Palogare ya nywaga bodireding bja nako e tletšego: 13

[Seswantšho go letlakala 25]

Sehlopha se se Alogago sa bo-110 sa Sekolo sa Beibele sa Watchtower sa Gilead

Lelokelelong leo le lego ka mo tlase, methaladi e balwa go tloga ka pele go ya ka morago gomme maina a lokeleditšwe go tloga go le letshadi go ya go le letona mothalading o mongwe le o mongwe.

(1) Vacek, E.; Madelin, L.; Evans, G.; Watanabe, K. (2) Trafford, P.; Turfa, J.; Wilson, P.; Williams, R.; Weber, A. (3) Johnson, T.; Hanau, K.; Mourlhou, F.; Charpentier, F.; Peckham, R.; Androsoff, P. (4) Seegers, T.; Seegers, D.; Bailey, P.; Bailey, M.; Madelin, K.; Lippold, E.; Lippold, T. (5) Evans, N.; Gold, R.; Bollmann, I.; Vacek, R.; Oundjian, J.; Wilson, N. (6) Turfa, J.; Zuidema, L.; Zuidema, R.; Bengtsson, C.; Bengtsson, J.; Galano, M.; Galano, L. (7) Peckham, T.; Mourlhou, J.; Charpentier, C.; Gold, M.; Bollmann, R.; Oundjian, F. (8) Weber, R.; Johnson, B.; Hanau, D.; Watanabe, Y.; Williams, R.; Trafford, G.; Androsoff, T.