Pravo čaščenje združuje ljudi

ČEPRAV se verstva na splošno nagibajo k temu, da človeštvo razdružujejo, pa ima čaščenje edinega pravega Boga moč, da ljudi združi. Ko je bil Izrael Božji izbrani narod, je pravo čaščenje pritegnilo mnoge iskrene Nejude. Tako je na primer Ruta zapustila bogove svojega rodnega Moaba in rekla Naomi: »Tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj Bog.« (Ruta 1:16, SSP) V prvem stoletju n. š. je veliko Nejudov pričelo častiti pravega Boga. (Dejanja 13:48; 17:4) Kasneje, ko so Jezusovi apostoli pričeli potovati z dobro novico do oddaljenih krajev, je čaščenje pravega Boga združilo še druge iskrene ljudi. »Obrnili [ste se] k Bogu od malikov, služit Bogu živemu in pravemu,« je zapisal apostol Pavel. (1. Tesaloničanom 1:9) Ali ima čaščenje pravega Boga še danes takšno združevalno moč?

Skeptiki vztrajajo, da ni prav govoriti o »pravih častilcih« ali »pravem Bogu«. Morda menijo tako, ker ne poznajo nobenega vira, ki bi učil resnico. Toda iskalci resnice iz različnih družbenih okolij so spoznali, da čaščenje ni stvar osebnega okusa. Edini, ki je vreden našega čaščenja, je Stvarnik vsega, Bog Jehova. (Razodetje 4:11) On je pravi Bog in ima pravico odločati, kako naj se ga časti.

Jehova nam pomaga spoznati svoje zahteve, tako da komunicira z nami po svoji Besedi, Bibliji. Danes ima skoraj vsakdo na zemlji dostop do celotne Biblije ali njenih delov. Poleg tega je Božji Sin dejal: »Če vi ostanete v besedi moji, [. . .] spoznate resnico.« (Janez 8:31, 32) Resnico torej lahko spoznamo. In na milijone odkritosrčnih ljudi iz različnih verskih okolij pogumno sprejema to resnico in je združenih v pravem čaščenju. (Matevž 28:19, 20; Razodetje 7:9, 10)

Svetovna enotnost danes!

V biblijski knjigi Zefanija je zapisana pozornost zbujajoča prerokba o zbiranju ljudi iz različnih družbenih okolij. Takole pravi: »Tedaj bom [Bog Jehova] dal ljudstvu spet čiste ustnice [čist jezik, NW], da bodo vsi klicali moje ime in mi služili v skupni vnemi.« (Zefanija 3:9, Ekumenska izdaja) Res čudovita slika spremenjenih ljudi, ki enotno služijo Bogu!

Kdaj naj bi se to zgodilo? V Zefaniju 3:8 piše: »Čakajte [me], govori GOSPOD, do dne, ko vstanem, da bi plenil! Kajti sklep moj je, da zberem narode, skupim kraljestva, da izlijem nadnje srd svoj, vso gorečo jezo svojo; kajti v ognju gorečnosti moje bo požrta vsa zemlja.« Da, v času ko Jehova zbira narode, vendar še preden izlije nadnje svojo gorečo jezo, daje krotkim na zemlji spet čist jezik. Ta čas je zdaj, saj se vse narode že zbira na vojsko velikega dne Vsemogočnega Boga, harmagedon. (Razodetje 16:14, 16)

Jehova želi svoje ljudstvo zediniti, zato mu daje čist jezik. Ta novi jezik zajema pravilno razumevanje biblijske resnice glede Boga in njegovih namenov. Govoriti čisti jezik pomeni tudi verjeti resnici, druge poučevati o njej ter živeti v skladu z Božjimi zakoni in načeli. Zahteva, da se ogibamo razdruževalne politike in da izkoreninimo iz srca sebične miselnosti, kot sta rasizem in razdruževalni nacionalizem, ki sta značilna za ta  svet. (Janez 17:14; Dejanja 10:34, 35) Vsi odkritosrčni posamezniki, ki ljubijo resnico, se lahko naučijo tega jezika. Premislite o tem, kako je petero ljudi, ki smo jih omenili v prejšnjem članku (nekoč versko zelo narazen), zdaj združenih v čaščenju enega in edino pravega Boga, Jehova.

Združeni so v pravem čaščenju

Ko je Fidelia, vdana rimska katoličanka, kupila hčerki Biblijo, ker jo je potrebovala pri šolskih nalogah, je prosila duhovnika, naj ji iz nje pojasni, kaj se je zgodilo z njenimi petimi umrlimi otroki. »Kakšno razočaranje!« pravi. Tako je tudi Jehovovim pričam, ko so jo ti obiskali, postavila podobno vprašanje. Ko je v lastni Bibliji prebrala resnico o stanju mrtvih, je uvidela, kako jo je cerkev zapeljala. Spoznala je, da se mrtvi ničesar ne zavedajo in potemtakem ne trpijo v limbu ali kjer koli drugje. (Psalm 146:4; Propovednik 9:5, NW) Fidelia je odvrgla vse nabožne podobe, zapustila cerkev in pričela preučevati Biblijo. (1. Janezov 5:21) V zadnjih desetih letih ji je v veselje poučevati druge o svetopisemski resnici.

Tara se je iz Katmanduja preselila v deželo, kjer ni toliko hindujskih templjev. Zato je obiskala metodistično cerkev, v upanju, da bo lahko zadovoljila svoje duhovne potrebe. Toda pojasnila za človekovo trpljenje ni dobila. Nato je prišla v stik z Jehovovimi pričami in ti so ji ponudili, da bi skupaj preučevali Biblijo. Tara pravi: »Spoznala sem, da Bog ljubezni ne more biti odgovoren za vse trpljenje na svetu [. . .] Razveselila sem se upanja na novi svet miru in sloge.« (Razodetje 21:3, 4) Znebila se je hindujskih podob, nehala ravnati po običajih svoje rojstne dežele ter našla pravo srečo v tem, da kot Jehovova priča pomaga drugim zadovoljiti duhovne potrebe.

Ko so Jehovove priče prvič obiskali Panya, je bil ta vedeževalec, zato so ga biblijske prerokbe prevzele. Panya je povedal: »Ko sem izvedel, zakaj so sedanje razmere drugačne od tega, kar se je bil Stvarnik prvotno namenil ter kako je uredil, da popravi škodo, ki jo povzročajo ti, kateri odklanjajo njega in njegovo suverenost, je bilo, kakor da bi mi z oči padla koprena. Vse, kar je bilo povezano z biblijskim sporočilom, je bilo tako skladno. Jehova sem vzljubil kot osebo. To me je motiviralo, da sem lahko ravnal tako, kot sem vedel, da je prav. Drugim sem vneto pomagal, da bi uvideli razliko med človeško in Božjo modrostjo. Prava modrost mi je resnično spremenila življenje.«

Virgil je sčasoma pričel resno dvomiti glede svojega verskega prepričanja. K Bogu ni molil za črnce, da bi mu pokazal pot, kako bi jim lahko pomagal, ter za organizacijo, ki jo je imel za rasistično in za katero je bilo videti, da neti sovraštvo do belcev. Raje je molil za resnico, kakršna koli in kjer koli bi ta bila. »Ko sem se naslednjega dne po svoji goreči molitvi k Bogu zbudil,« se spominja Virgil, »sem v hiši našel revijo Stražni stolp. [. . .] Nekdo jo je moral potisniti pod vrata.« Kmalu je z Jehovovimi pričami intenzivno preučeval Biblijo. Nadaljuje: »Prvič v življenju sem se počutil zadovoljnega. [. . .] V meni je zasvetil žarek upanja.« Virgil je bil kmalu združen s temi, ki seznanjajo ljudi z edinim pravim upanjem, kot  je razloženo v Božji Besedi, Bibliji.

Na Charo iz Latinske Amerike je naredila vtis Priča Gladys, ki je opazila, da ima Charo s svojimi majhnimi otroki probleme. Pomagala ji je tako, da jo je peljala s seboj na trg. Charo je sčasoma sprejela Gladysino ponudbo – brezplačen biblijski pouk na domu. Ko je iz lastne Biblije spoznala, da ne gredo vsi dobri ljudje v nebesa, temveč da bo Jehova tudi človeštvo na zemlji blagoslovil z večnim življenjem, jo je to močno presenetilo. (Psalm 37:11, 29) Charo govori o tem upanju z drugimi že 15 let.

Zamislite si vso zemljo naseljeno z iskrenimi ljudmi, ki združeno častijo Jehova, edinega pravega Boga! To ni nekaj izmišljenega. To je obljubil Jehova. Po svojem preroku Zefaniju je objavil: »Ostavim sredi tebe ponižno in ubogo ljudstvo, ti bodo upali v ime GOSPODOVO. [. . .] Ne bodo delali krivice, ne govorili laži in v njih ustih ne bo prevarljivega jezika, [. . .] in ga ne bode, ki bi jih strašil.« (Zefanija 3:12, 13) Če vas ta obljuba privlači, si vzemite k srcu biblijski opomin: »Iščite GOSPODA [Jehova, NW], vsi krotki v deželi, ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze GOSPODOVE [Jehovove, NW]!« (Zefanija 2:3)