Shi kɛya he ni ato saneyitsei lɛ anaa yɛ lɛ

Shi kɛya he ni ato saneyitsei lɛ anaa yɛ lɛ

Sanebimɔi ni Jɛ Kanelɔi Adɛŋ

Sanebimɔi ni Jɛ Kanelɔi Adɛŋ

Sanebimɔi ni Jɛ Kanelɔi Adɛŋ

Mɛni hewɔ Biblia lɛ kɛɔ akɛ esa akɛ mɔ ko abolɔ waa kɛji akɛ aabɔ mɔdɛŋ koni ato lɛ kabonaa lɛ?

Mɔ fɛɛ mɔ ni eyajeko yiwalɛ tutuamɔ shihilɛ ko ni kabonaatolɔ ko miibɔ mɔdɛŋ koni eto lɛ kabonaa he gbeyeishemɔ mli pɛŋ lɛ nyɛŋ anu bɔ ni ebaanyɛ efite mɔ ko shihilɛ kwraa eha lɛ shishi jogbaŋŋ. Shihilɛ mli ni mɔ ko ni ato lɛ kabonaa lɛ yajeɔ lɛ yɛ gbeyei waa aahu akɛ ebaanyɛ ni ehao lɛ ewala gbii abɔ fɛɛ. * Kristofonyo oblayoo ko ni kabonaatolɔ ko tutua lɛ yɛ afii komɛi ni eho nɛ lɛ mli lɛ tsɔɔ mli akɛ: “Minyɛŋ mikɛ wiemɔi atsɔɔ ŋmiŋmi ni mɔ mi nakai gbɛkɛ lɛ; loo ní matsɔɔ jwɛŋmɔŋ piŋmɔ ni ehe hiaa ni mawuu mashi kɛjɛ no sɛɛ kɛbaa nɛɛ lɛ mli.” Shishinumɔ yɛ he akɛ, mɛi pii sumɔɔɔ akɛ amɛsusuɔ sane ni woɔ mɔ he gbeyei nɛɛ he po. Ni kɛlɛ, kabonaatoo he gbeyeiwoo lɛ ji nɔ ko diɛŋtsɛ ni miiya nɔ yɛ nɛkɛ yiwalɛ jeŋ nɛɛ mli.

Biblia lɛ kpooo akɛ ebaatsĩ saji komɛi ni ba yɛ blema ni kɔɔ kabonaatoo he loo mɔdɛŋ ni abɔ koni ato kabonaa lɛ tã. (1 Mose 19:4-11; 34:1-7; 2 Samuel 13:1-14) Shi ekɛ ŋaawoo hu haa yɛ nɔ ni esa akɛ mɔ ko afee kɛji akɛ abɔ mɔdɛŋ koni ato lɛ kabonaa lɛ. Anaa nɔ ni Mla lɛ kɛɔ yɛ sane nɛɛ he yɛ 5 Mose 22:23-27. Enɛ kɔɔ shihilɛi enyɔ he. Yɛ klɛŋklɛŋ shihilɛ lɛ mli lɛ, nuu ko na oblayoo ko yɛ maŋ lɛŋ, ni ekɛ lɛ wɔ. Yɛ enɛ fɛɛ sɛɛ po lɛ, yoo lɛ ebooo loo ebolɔɔɔ kɛha yelikɛbuamɔ. Enɛ hewɔ lɛ, ana akɛ eyeɔ fɔ “ejaakɛ ebooo, tsɛ maŋ eyɔɔ.” Eji ebolɔ kulɛ, ekolɛ mɛi ni bɛŋkɛ jɛmɛ lɛ baanyɛ abahere lɛ. Yɛ shihilɛ ni ji enyɔ lɛ mli lɛ, nuu ko na oblayoo ko yɛ ŋa nɔ, ni ‘emɔ lɛ ni ekɛ lɛ wɔ.’ Yoo lɛ “bo” koni ekɛfã ehe, “shi mɔ ko bɛ jɛi ni aaahere lɛ.” Nɔ ni tamɔɔɔ yoo ni yɔɔ klɛŋklɛŋ shihilɛ lɛ mli lɛ, eyɛ faŋŋ akɛ nɛkɛ yoo nɛɛ ekpɛlɛɛɛ tutualɔ lɛ nifeemɔi lɛ anɔ. Ekɛ ekãa te shi ewo lɛ, ebolɔ etsɛ yelikɛbuamɔ, shi aye enɔ. Bo ni ebo lɛ tsɔɔ akɛ ekpɛlɛɛɛ nifeemɔ lɛ nɔ; eyeee efɔŋfeemɔ he fɔ.

Eyɛ mli akɛ Kristofoi ni yɔɔ ŋmɛnɛ lɛ bɛ Mose Mla lɛ shishi moŋ, shi shishitoo mlai ni atsĩ tã yɛ mli lɛ kɛ gbɛtsɔɔmɔ haa amɛ. Sane ni yɔɔ yiteŋgbɛ lɛ maa bɔ ni ehe hiaa ni ate shi ashi, ni abolɔ kɛha yelikɛbuamɔ lɛ nɔ mi. Abuɔ bolɔmɔ ni mɔ ko bolɔɔ beni abɔɔ mɔdɛŋ koni ato lɛ kabonaa lɛ lolo akɛ nifeemɔ gbɛ ni nilee yɔɔ mli. Awuiyeli naakuu he nilelɔ ko wie akɛ: “Kɛ atutua yoo ko lɛ, etawuu nii ni hi fe fɛɛ lɛ kã he eji egbee walɛ.” Yoo ko bolɔmɔ baanyɛ agbala mɛi krokomɛi ni baanyɛ aye abua lɛ lɛ jwɛŋmɔ kɛba enɔ, loo ebaaha tutualɔ lɛ tsui afã ni eshi lɛ ni eya. Kristofonyo oblayoo ko ni kabonaatolɔ ko tutua lɛ lɛ jaje akɛ: “Mibo kɛ mihewalɛ fɛɛ, kɛkɛ ni eshi mi etee. Beni eku esɛɛ kɛba minɔ ekoŋŋ lɛ, mibolɔ waa ni mijo foi. Be ko ni eho lɛ, mifɔɔ he susumɔ akɛ, ‘Te bolɔmɔ ni mabolɔ lɛ aaafee tɛŋŋ aye abua mi kɛji akɛ nuu ko ni he wa ni oti kome ji nɔ ni yɔɔ ejwɛŋmɔ mli lɛ mɔ mi?’ Shi miná mile akɛ bolɔmɔ tsuɔ nii!”

Yɛ shihilɛ ni bafeɔ awerɛho kɛji akɛ anyɛ aye yoo lɛ nɔ kunim ni ato lɛ kabonaa lɛ mli po lɛ, ehe ni epeleɔ kɛ bo ni eboɔ kɛha yelikɛbuamɔ lɛ efeee yaka. Nɔ ni tamɔɔɔ nakai lɛ, emaa nɔ mi akɛ efee nɔ fɛɛ nɔ ni ebaanyɛ koni eku tutualɔ lɛ naa. (5 Mose 22:26) Eyɛ mli akɛ ato lɛ kabonaa moŋ nɛ, shi ebaanyɛ ni eya nɔ ehiɛ henilee ni mli tse, bulɛ ni eyɔɔ kɛha ehe, kɛ nɔmimaa akɛ ehe tse yɛ Nyɔŋmɔ hiɛ lɛ mli lolo. Niiashikpamɔ ni yɔɔ gbeyei lɛ baanyɛ aye lɛ awui yɛ henumɔŋ, shi le ni ele akɛ efee nɔ fɛɛ nɔ ni ebaanyɛ koni eku tutuamɔ lɛ naa lɛ baaye abua lɛ waa koni fiofio lɛ ená hewalɛ.

5 Mose 22:23-27 lɛ shishinumɔ kɛ nitsumɔ mli lɛ, esa akɛ wɔyɔse akɛ nɛkɛ sane kuku nɛɛ kɔɔɔ shihilɛi srɔtoi fɛɛ he. Ákɛ nɔkwɛmɔnɔ lɛ, ewieee shihilɛ ni yoo ni atutua lɛ lɛ nyɛɛɛ abo akɛni eji mumui, nɔ̃ nyɔ enɔ, ŋmiŋmi emɔ lɛ, loo anyɛ enɔ koni ekabolɔ kɛtsɔ nine ni akɛtsĩ enaabu, loo tako ko ni akɛfi enaabu hewɔ lɛ he. Shi kɛlɛ, akɛni Yehowa nyɛɔ saji fɛɛ amli epɛiɔ, ní yiŋtoi ahewɔ ni afee nɔ ko lɛ fata he hewɔ lɛ, ekɛ shishinumɔ kɛ jalɛsaneyeli tsuɔ saji ni tamɔ nɛkɛ ahe nii ejaakɛ “egbɛ̀i fɛɛ jalɛ ni.” (5 Mose 32:4) Ele nɔ̃ diɛŋtsɛ ni tee nɔ lɛ, kɛ mɔdɛŋ ni mɔ ni ato lɛ kabonaa lɛ bɔ koni ekɛte shi ewo mɔ ni tutua lɛ lɛ. No hewɔ lɛ, mɔ ko ni ato lɛ kabonaa ni enyɛɛɛ ebolɔ, shi yɛ gbɛ kroko nɔ lɛ ebɔ mɔdɛŋ fɛɛ ni eeenyɛ yɛ shihilɛi ni eyaje mli lɛ mli lɛ baanyɛ ashi sane lɛ ewo Yehowa dɛŋ.—Lala 55:23; 1 Petro 5:7.

Yɛ enɛɛmɛi fɛɛ sɛɛ lɛ, Kristofoi yei komɛi ni atutua amɛ ni abule amɛ lɛ piŋɔ kɛ fɔyeli henumɔi be fɛɛ be. Beni amɛsusuɔ nɔ ni ba lɛ he lɛ, amɛnuɔ he akɛ kulɛ esa akɛ amɛfee babaoo koni amɛkɛtsĩ nɔ ni ba lɛ naa. Ni kɛlɛ, yɛ nɔ najiaŋ ni mɛi ni tamɔ nɛkɛ lɛ aaashwa amɛhe lɛ, amɛbaanyɛ ni amɛsɔle amɛha Yehowa, amɛbi eyelikɛbuamɔ, koni amɛná hekɛnɔfɔɔ yɛ emɔbɔnalɛ ni fa lɛ mli.—2 Mose 34:6; Lala 86:5.

No hewɔ lɛ, Kristofoi yei ni amrɔ nɛɛ amɛkpéeɔ henumɔŋ piŋmɔi ni jɛ kabonaatolɔ ko tutuamɔ hewɔ naa lɛ baanyɛ aná nɔmimaa akɛ Yehowa nuɔ amɛhenumɔi ni mli wa ni amɛdamɔɔ naa lɛ shishi. Nyɔŋmɔ Wiemɔ lɛ maa nɔ mi kɛhaa amɛ akɛ: “Yehowa bɛŋkɛɔ mɛi ni tsuii ekumɔ lɛ, ni ehereɔ mɛi ni mumɔ tswiaa shi kɛ dɔlɛ lɛ.” (Lala 34:19) Amɛbaanyɛ amɛná yelikɛbuamɔ lolo koni amɛkɛkpee henumɔŋ piŋmɔ lɛ naa kɛtsɔ kpɛlɛmɔ ni amɛaakpɛlɛ anɔkwa shishinumɔ kɛ mlihilɛ sɛɛfimɔ ni nanemɛi heyelilɔi ni yɔɔ Kristofoi asafo lɛ mli kɛhaa lɛ nɔ. (Hiob 29:12; 1 Tesalonikabii 5:14) Kɛfata he lɛ, mɔdɛŋ ni mɛi ni ato amɛ kabonaa lɛ diɛŋtsɛ bɔɔ koni amɛha amɛjwɛŋmɔ ahi susumɔi ni ja nɔ lɛ baaye abua amɛ koni amɛná “Nyɔŋmɔ hejɔlɛ ni fe jwɛŋmɔi fɛɛ lɛ” mli ŋɔɔmɔ.—Filipibii 4:6-9.

[Shishigbɛ niŋmaa]

^ kk. 3 Eyɛ mli akɛ sane nɛɛ wieɔ yei ni atoɔ amɛ kabonaa lɛ ahe moŋ, shi shishitoo mlai ni asusu he lɛ kɔɔ hii ni abɔɔ mɔdɛŋ akɛ abaato amɛ kabonaa lɛ hu ahe.