‘Melomo E Bolelago Therešo E Tla ba Gona ka mo go sa Felego’

BJALO ka mollo wo monyenyane wo o ka tšhumago le go senya sethokgwa ka moka, le kgona go šilafatša bophelo ka moka bja motho. Le ka ba le mpholo, eupša gape le ka ba “sehlare sa bophelô.” (Diema 15:⁠4) Lehu le bophelo di diatleng tša lona. (Diema 18:​21) A ke matla ao setho se se senyenyane se nago le wona, leleme la rena, le ka šilafatša mmele ka moka. (Jakobo 3:​5-⁠9) Re ba bohlale ge e ba re diša leleme.

Karolong ya bobedi ya kgaolo 12 ya puku ya Beibele ya Diema, Kgoši Salomo wa Isiraele ya bogologolo o nea keletšo ya bohlokwa yeo e re thušago go diša polelo ya rena. Ka go diriša diema tše kopana eupša e le tšeo di nago le morero, kgoši e bohlale e bontšha gore mantšu a boletšwego a na le ditla-morago gotee le go utolla mo gontši ka dika tša motho yo a a bolelago. Keletšo e bohlale e buduletšwego ya Salomo ke ya bohlokwa kudu go yo mongwe le yo mongwe yoo a kganyogago go ‘bea mohlapetši go ba moleti wa mojako wa molomo wa gagwe.’​—Psalme 141:⁠3.

‘Ditshele Tšeo di Reago’

Salomo o re: “Dithsêlê tša molomo ké morêô o mobe; moloki ó efoxa pateletšô.” (Diema 12:​13) Go bolela maaka ke ditshele tša molomo tšeo di fetogago molaba wo o lebišago lehung go yoo a a bolelago. (Kutollo 21:⁠8) Go se botege go ka bonagala e le tsela e bonolo ya go tšhabela kotlo goba ya go phema boemo bjo bo sa thabišego. Eupša na go bolela maaka gatee ga go lebiše go boleleng maaka a mangwe? Bjalo ka ge motho yo a thomago go petšha ka tšhelete e nyenyane a gogelwa go go petšha ka tšhelete e ntši e le ge a leka go buša yela a e jelwego, go se go ye kae mofori o ikhwetša a phonkgetše ka bothateng bjo bo ipoeletšago.

Ditshele tša molomo di ka tšwela pele go rea motho yo a bolelago maaka moo a ka feleletšago a iphora. Ka mohlala, mofori a ka ikgodiša gabonolo gore yena o tseba kudu e bile o bohlale, mola e le gore ge e le gabotse ga a tsebe selo. Ka go rialo o thoma go phela ka maaka. Ka kgonthe, “bobe bo mo okeletša mo mahlong, a hwetša è se sebe se kaxo hloêxa.” (Psalme 36:⁠2) Ruri go bolela maaka go ipontšha e le moreo gakaakang! Ka lehlakoreng le lengwe, moloki a ka se itsenye boemong bjo bjalo bjo bothata. Gaešita le ge a le mathateng, a ka se bolele maaka.

‘Dienywa tše di Khorišago’

Moapostola Paulo o ile a lemoša ka gore: “Le se kê la timêla; Modimo xa a kwêrwe  Se motho a se byalaxo, ké sôna se a tl’o xo se buna.” (Ba-Galatia 6:⁠7) Molao wo wa motheo o tloga o šoma polelong ya rena gotee le ditirong tša rena. Salomo o re: “Motho ó khora tše botse, dikenyô tša molomo; le matšô a ’atla tša motho a tla xo yêna.”​—Diema 12:⁠14.

Molomo wa go ‘bolela bohlale’ o tšweletša dienywa tše di kgotsofatšago. (Psalme 37:​30) Bohlale bo nyaka tsebo, gomme ga go motho yo e lego mothopo wa tsebo yohle. Motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go theetša keletšo e botse le go e ela hloko. Kgoši ya Isiraele e re: “Lešilo le bôna xò loka ya lôna tsela; yo bohlale ó kwa baeletši.”​—Diema 12:⁠15.

Jehofa o re nea keletšo e kwagalago ka Lentšu la gagwe le ka mokgatlo wa gagwe, a diriša dikgatišo tšeo di newago ke “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale.” (Mateo 24:​45; 2 Timotheo 3:​16) Ke ga bošilo gakaakang go gana keletšo e botse gomme ra phegelela tsela ya rena! Re swanetše gore re “akxofišê xo kwa” ge Jehofa “Yèna a rutaxo batho thlaloxanyô,” a re eletša ka mokero wa gagwe wa poledišano.​—Jakobo 1:​19; Psalme 94:⁠10.

Moloki le lešilo ba arabela bjang ge ba rogwa goba ge ba pharwa dipataka ka go hloka toka? Salomo o araba ka gore: “Lešilo le bônala lè phaka lè befetšwe; mohlale ó nyatša maroxa.”​—Diema 12:⁠16.

Lešilo ge le nyatšwa le arabela ka pejana le befetšwe​—‘le a phakiša.’ Eupša motho yo bohlale o rapelela moya wa Modimo e le gore a kgone go itshwara. O tšea nako a naganišiša ka keletšo ya Lentšu la Modimo gomme o thabela go nweletša mogopolo mantšung a Jesu a rego: “Xe motho a Xo phasola thama ya xo le letona, O mo sêkêxêlê le e nngwê.” (Mateo 5:​39) Motho yo bohlale o a ikgalemela gore a se bolele ka go se nagane ka ge a sa kganyoge go “lefetša motho bobe ka bobe.” (Ba-Roma 12:​17) Ge le rena ka mo go swanago re sa iše hlogong go nyatšwa le ge e le gofe mo re ka lebeletšanago le gona, re phema ngangišano yeo e ka tsogago.

‘Leleme la Moreku’

Ditshele tša molomo di ka baka tshenyo e kgolo thulaganyong ya boahlodi. Kgoši ya Isiraele e re: “Morereši ó hlatsêla tokô; hlatse ya maaká e hlatsêla xo fora.” (Diema 12:​17) Hlatse ya therešo e a botega ka gobane bohlatse bja yona ke bjo bo ka botwago e bile ke bja therešo. Mantšu a yona a tsenya letsogo go phetheng toka. Ka lehlakoreng le lengwe hlatse ya maaka e tletše boradia gomme e kgothaletša gore kgoro e tšee phetho e fošagetšego.

Salomo o tšwela pele ka gore: “Xo na le babolabodi ba ma-hlabawa-lerumô; xe e le leleme la mohlale ké moreku.” (Diema 12:​18) Mantšu a ka hlaba wa lerumo, a senya bogwera le go baka bothata. Goba e ka ba a kgahlišago le a rategago gomme a lota bogwera. Ka gona,  mantšu a hlabago, go omana, go swaya diphošo ka mehla le maroga a hlabišago dihlong na ga se tšeo di hlabago moo di bakago dintho tše di tseneletšego maikwelong? Ke mo go botse gakaakang go phošolla diphošo le ge e le dife tšeo re ka di dirago tabeng ye ka mantšu a fodišago a go kgopela tshwarelo ka go tšwa pelong!

Dinakong tše tše thata tšeo re phelago go tšona, ga go makatše gore batho ba bantši ba ‘robegile dipelo’ gomme ba na le “meôya e kxobetsi.” (Psalme 34:​18) Ge re ‘tsoša ba dipelo tše di tapilego’ le go ‘thekga bafokodi,’ na ga re diriše matla a go fodiša a mantšu ao a bolelwago? (1 Ba-Thesalonika 5:​14) Ee, mantšu a kwelobohloko a ka kgothatša bafsa bao ba lego mahlalagading bao ba lwantšhanago le kgateletšo ya dithaka yeo e gobatšago. Leleme le le naganelago le ka kgonthišetša batšofadi gore ba a nyakwa e bile ba a ratwa. Mantšu a botho a ka natefiša letšatši la bao ba babjago. Go ba bonolo gaešita le go amogela kgalemelo ge e newa “ka môya o bonôlô.” (Ba-Galatia 6:⁠1) Le gona leleme la motho yo a le dirišetšago go abelana ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo le bao ba theetšago ke leo le fodišago gakaakang!

‘Molomo wo o Tlago go ba Gona ka mo go sa Felego’

Salomo ge a diriša lentšu “molomo” ka go le swantšha le “leleme” o re: “Molomo o bolelago therešo o tlo tia ka go sa felego; eupša leleme la maaka le ka se ke la iša felo.” (Diema 12:​19, PK) Polelwana e rego “molomo o bolelago therešo” ga e ka bontši ka Sehebere gomme e na le tlhaloso e tseneletšego go e na le go fo ba polelo ya therešo. Puku e nngwe ya ditšhupetšo e re: “E bolela ka dika tše di bjalo ka go ba gona ka mehla, go swarelela le go botwa. Polelo ye e nago le dika tše e tla dula e le gona . . . ka mehla ka gobane e tla hwetšwa e le e ka botwago, ka go fapana le leleme la go bolela maaka . . . leo le ka forago ka nakwana eupša le ka se fenye ge le lekwa.”

Kgoši e bohlale e re: “Bofora bo pelong ya xo eleletša maanô; ba-rêra-leaxô ba na le lethabô.” O tšwela pele gore: “Moloki, xa xo na bošula  bo kaxo mo wêla; ba xo xolêlwa ke dikotsi ké ba babe.”​—Diema 12:​20, 21.

Balogi ba maano-mabe sa bona ke go baka bohloko le tlaišego feela. Ka lehlakoreng le lengwe, bao ba rerago khutšo ba tla kgotsofalela go dira se se nepagetšego. E bile ba thabela go bona ditla-morago tše dibotse. Sa bohlokwa kudu, ba thabela go amogelwa ke Modimo ka gobane “Morêna ó hlaswa melomo ya maaká; ó kxahlwa ke ba ba diraxo therešô.”​—Diema 12:⁠22.

‘Polelo Yeo e Utago Tsebo’

Kgoši ya Isiraele ge e hlalosa phapang e nngwe gape yeo e lego gona magareng ga motho yo a balago mantšu a gagwe le yo a sa išego felo o re: “Monna yo a hlalefilego o uta tsebo; eupša pelo ya lešilo e kwatša tša bošilo.”​—Diema 12:​23, PK.

Monna yo bohlale o tseba nako ya go bolela le ya go homola. O uta tsebo ka go itshwara gore a se ikgantšhe ka seo a se tsebago. Se ga se bolele gore ka mehla o uta tsebo ya gagwe. Go e na le moo, o e diriša ka bohlale. Ka mo go fapanego, lešilo le akgofela go bolela gomme la utolla bošilo bja lona. Ka gona, anke re se bolele kudu, ka go rialo re phemeng go ikgantšha ka maleme a rena.

Salomo ge a tšwela pele go bontšha phapang, o rotoša ntlha e kgahlišago ya mabapi le boroto le bobodu. O re: “Diatla tša serôtô di tlo buša; tša dibodu ké tša xo hlankêla.” (Diema 12:​24) Go šoma ka thata go ka lebiša katlegong le go ikemela ka tša ditšhelete mola bobodu bo ka lebiša go šomeng ka kgapeletšo le go ba lekgoba. Seithuti se sengwe se re: “Ge nako e dutše e e-⁠ya, sebodu se tla fetoga lekgoba la seroto.”

‘Lentšu Leo le Thabišago’

Kgoši Salomo o boela tabeng ya polelo ka selo seo a se lemogilego ka šedi e kgolo ka tlhago ya batho. “Ma-ja-pelo ma-rôba-motho, ó thabišwa ke lentšu la botho.”​—Diema 12:⁠25.

Go na le dipelaelo le dilo tše dintši tšeo o ka tshwenyegago ka tšona tšeo di ka imetšago pelo ka manyami. Go nyakega lentšu le lebotse la kgothatšo go tšwa go motho yo a kwešišago bakeng sa go bebofatša morwalo le go thabiša pelo. Eupša batho ba bangwe ba ka tseba bjang gore re tshwenyegile gakaakang ka dipelong ge e ba re sa ba botše gore re ikwa bjang le go bolela ka seo se re tshwenyago? Ee, ge re lebeletšana le manyami goba kgateletšego re swanetše go bolela le motho yo a nago le kwelobohloko yo a ka thušago. Go feta fao, go bolela maikwelo a rena go phohliša bohloko bjo bongwe bja pelo. Ka gona, ke mo go botse go bolela le molekane wa lenyalo, motswadi goba mogwera yo a godilego moyeng yo a nago le kwelobohloko.

Ke mantšu afe a makaone a kgothatšo ntle le ao a lego ka Beibeleng? Ka gona re swanetše go batamela kgaufsi le Modimo ka go naganišiša ka tebogo ka Lentšu la gagwe le le buduletšwego. Ruri go naganišiša mo go bjalo go ka thabiša pelo yeo e lego bothateng gomme gwa phadimiša mahlo ao a nyamilego. Mopsalme o hlatsela se ka gore: “Molaô wa  Morêna xa o na bosodi, o lapološa môya. Bohlatse bya Morêna bo a bôtêxa, bo hlalefiša a se naxo maanô. ’Taêlô tša Morêna di lokile, di thabiša pelo. Ditayô tša Morêna di sekile, di boniša mahlô.”​—Psalme 19:​7, 8.

Tsela e Putsago

Kgoši ya Isiraele ge e dira phapang magareng ga tsela ya baloki le ya bakgopo o re: “Moloki ó hlahla wa xabô tseleng; tsela ya bakxôpô ké ya xo timetša.” (Diema 12:​26) Moloki o šetša ditsela tša gagwe​—batho bao a phelago le bona gotee le bagwera bao a ba kgethago. O ba kgetha ka bohlale, a katanela go phema ditlwaelano tše kotsi. Ga go bjalo ka bakgopo bao ba ganago keletšo gomme ba phegelela tseleng ya bona. Ba a fapošwa gomme ba se tsebe ditaba tša bona.

Se se latelago, Kgoši Salomo o bolela ka phapang magareng ga sebodu le seroto ka sebopego se sengwe gape. O re: “Sebodu ga se bolaye phoofolo; eupša boroto, go mong wa bjona, ke lehumo le le hlokwago.” (Diema 12:​27, PK) Motho yo a tšwafago​—“sebodu”​—ga a “bolaye” goba a “beša” phoofolo ya gagwe. (New International Version) Ka baka leo, ga a kgone go fetša seo a se thomilego. Ka lehlakoreng le lengwe, boroto bo tswalana le mahumo.

Bobodu ke bjo kotsi moo moapostola Paulo a ilego a bona go le bohlokwa go ngwalela Bakriste-gotee le yena ba kua Thesalonika le go phošolla batho ba bangwe bao ba bego “ba tšea ka tsela ya xo aroxa”​—ba sa šome le gatee eupša ba tsena-tsenana le ditaba tše di sa ba nyakego. Batho ba bjalo ba be ba rweša batho ka moka morwalo o boima. Ka gona Paulo o ile a ba eletša ka bolokologi, a ba kgothaletša “xore ba swarê modirô bà ikhomoletše, ba jê boxôbê e lexo bya bôná.” Le gona Paulo o ile a eletša ba bangwe ka phuthegong gore ba “ikaroxanyê” le bona ge e ba ba be ba ka se arabele keletšong ye e matla​—ka mo go lego molaleng, ba ba pheme ditabeng tša bogwera.​—2 Ba-Thesalonika 3:​6-⁠12.

Re swanetše go kwa keletšo ya Salomo tabeng ya go ba diroto gotee le tabeng ya go diriša leleme ka tsela e nepagetšego. Anke re kataneleng go diriša setho seo se senyenyane bakeng sa go fodiša le go thabiša ge re dutše re phema ditshele tša molomo le go phegelela tsela e lokilego. Salomo o re kgonthišetša gore: “Bophelô bo mmileng wa tokô; le mo tselaneng ya yôna xa xo lehu.”​—Diema 12:⁠28.

[Caption on page 27]

“Yo bohlale ó kwa baeletši”

[Caption on page 28]

“Leleme la mohlale ké moreku”

[Caption on page 29]

Go bolela le mogwera wa go botega go ka homotša

[Caption on page 30]

Go naganišiša ka Lentšu la Modimo ka tebogo go thabiša pelo