Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Jekob i Tinghevi Long Ol Samting Long Saed Blong Spirit

Jekob i Tinghevi Long Ol Samting Long Saed Blong Spirit

Jekob i Tinghevi Long Ol Samting Long Saed Blong Spirit

LAEF blong Jekob i fulap long rao mo trabol. Twin brata blong hem i kros long hem, i wantem kilim hem i ded, mekem se Jekob i mas ronwe blong sevem laef blong hem. Nating se hem i laekem tumas wan woman, oli trikim hem blong maredem wan narafala woman fastaem. Biaen, hem i gat fo waef evriwan, mo plante trabol i kamaot long famle blong hem from. (Jenesis 30:​1-​13) Blong 20 yia, hem i stap wok long wan bos we i spolem hem nomo. Hem i resling wetem wan enjel, mo long ful laef blong hem biaen, hem i wokbaot nogud. Wan man i repem gel blong hem, ol pikinini boe blong hem oli kilim plante man oli ded, mo hem i krae bigwan taem hem i lusum boe blong hem, mo taem waef we hem i laekem tumas, i ded. Taem Jekob i kam olfala, kakae i sot long ples blong hem, mekem se hem i mas muf i go long wan narafala kantri. Hem i talem se laef blong hem ‘i sotfala nomo, mo oltaem hem i stap faenem i strong.’ (Jenesis 47:9) Nating se i olsem, Jekob i wan man we i strong long saed blong spirit mo i trastem God. ?Olsem wanem nao? ?Bilif we Jekob i gat long God i blong nating nomo? ?Yumi save lanem wanem long stori blong hem?

Jekob i Defren Olgeta Long Brata Blong Hem

Stamba blong trabol bitwin tufala brata ya, hemia se Jekob i tinghevi long ol sas samting long saed blong spirit, be Esao i ting nating long ol samting ya. Jekob i intres tumas long promes we God i mekem long Ebraham. Hem i lukaotgud long famle blong hem, from we God i jusumaot olgeta olsem laen blong Ebraham. Taswe Jeova i ‘lavem hem’. Jekob i “wan man we i no gat poen long hem,” mo tok ya i soemaot se hem i holemtaet fasin we i stretgud. Esao i defren olgeta. Hem i no gat tangkiu from ol samting long saed blong spirit we hem i kasem long ol olfala blong hem, taswe hem i salem raet blong hem olsem fasbon i go long Jekob blong kasem smol samting nomo. Jekob i tekem raet ya, mo God i agri se hem bambae i karem blesing we fastaem i blong brata blong hem. Nao Esao i kam kros tumas mo i wantem givimbak nogud fasin long Jekob. Jekob i mas lego famle blong hem we hem i laekem olgeta tumas, be samting we i hapen biaen i rili leftemap tingting blong hem.​—Malakae 1:​2, 3; Jenesis 25:​27-​34, NW ; 27:​1-​45.

Long wan drim we God i givim, Jekob i luk wan lada i stanap, we stamba blong hem i stap long graon, mo en blong hem antap i kasem heven. Hem i luk ol enjel oli stap long hem, we oli stap kamdaon mo oli stap go antap, mo God i promes se hem bambae i lukaot gud long Jekob mo olgeta we oli kamaot biaen long hem. “Bambae mi mi yusum yu wetem olgeta ya we bambae oli kamaot biaen long yu blong blesem ol man blong olgeta narafala kantri long wol. Mo i gud yu save. Long evri ples we bambae yu pas long hem, mi bambae mi stap wetem yu blong lukaot long yu, mo bambae mi tekem yu yu kambak long ples ya bakegen. Bambae mi no save lego yu, gogo mi mekem olgeta samting ya we mi promes long yu blong mekem.”​—Jenesis 28:​10-​15.

!Tok ya i rili leftemap tingting blong Jekob! Jeova i soemaot se famle blong Jekob bambae i kasem rij blesing long saed blong spirit from ol promes we Jeova i mekem long Ebraham mo Aesak. Jekob i lanem we ol enjel oli save givhan long ol man we God i glad long olgeta, mo we God bambae i lukaot gud long hem. Blong soem tangkiu, Jekob i mekem promes long Jeova blong stap tru long hem.​—Jenesis 28:​16-​22.

Jekob i no mekem wan rabis plan blong tekemaot raet long Esao olsem fasbon. Bifo we tufala i bon, Jeova i talemaot finis se “ol pikinini we bambae oli kamaot biaen long fasbon, bambae oli stap wok blong sekenbon.” (Jenesis 25:23) Maet wan man i talem se: ‘Ating i moagud sipos God i bin mekem se Jekob i bon fastaem.’ Be, samting we i hapen biaen, i lanem yumi long sam impoten trutok. God i no holem blesing i stap jes blong ol man we oli ting se oli gat raet long hem, be hem i soem gladhat long olgeta we hem i wantem. Taswe, Jekob nao i kasem raet olsem fasbon. Brata blong hem we i fasbon, hem i no kasem raet ya from we hem i no tinghevi long hem. Long sem fasin, God i sakemaot nesen blong ol prapa man Isrel from we oli soem sem tingting olsem Esao, mo hem i jusum nesen blong Isrel long saed blong spirit. (Rom 9:​6-​16, 24) Olsem long taem blong Jekob, tede tu, gudfala fasin fren wetem Jeova i no wan presen we papa mama i save pasem i go long pikinini, nating se pikinini i bon long wan famle we i onagud long God. Olgeta we oli wantem kasem blesing blong Jeova oli mas traehad blong obei, oli mas tinghevi long ol samting long saed blong spirit mo gat tangkiu from.

Laban i Welkamem Hem

Jekob i kamtru long Mesopotemia, long distrik ya Aram, blong faenem wan waef long ol manples blong hem. Long wan wel, hem i luk Rejel, dota blong Laban we i angkel blong hem. Jekob i rolemaot bigfala ston we i stap blokem wel ya, mo i givim wota long ol sipsip blong Rejel. * Rejel i resis i go long haos, blong talemaot nius ya se Jekob i kamtru, nao Laban i resis i kam blong luk hem. Sipos Laban i ting se bambae hem i kasem ol rij samting bakegen olsem famle blong hem i bin kasem long man blong wok blong Ebraham, ating hem i harem nogud from we Jekob i no karem wan presen i kam. Nating se i olsem, Laban i luk wan samting we hem i save win from​—hem i luk wan man we i save wok strong.​—Jenesis 28:​1-5; 29:​1-​14.

Jekob i stori gud long Laban. I no klia sipos Jekob i bin tokbaot olsem wanem hem i trikim Esao blong kasem raet blong fasbon. Be afta we Laban i harem “olgeta samting,” hem i talem se: “!Yes i tru! !Yumitufala i wan blad nomo!” Wan man blong stadi i talem se, maet tok ya i min se Laban i glad blong tekem Jekob i kam stap wetem olgeta, no maet i min se, from we Jekob i famle, Laban i mas protektem hem. Nating se i olsem wanem, i no longtaem biaen, Laban i luksave rod blong yusum nefiu blong hem blong wingud.

Laban i askem wan kwestin we tufala i rao long hem blong 20 yia. Hem i talem long Jekob se: “Yu yu nefiu blong mi, be i no stret blong yu stap wok blong mi blong nating nomo. ?Bambae mi mi pem yu olsem wanem?” Nating se Laban i mekem olsem wan gudfala angkel, hem i daonem posisen blong Jekob olsem memba blong famle, i kam olsem man blong wok blong hem nomo. From we Jekob i lavem Rejel tumas, hem i ansa se: “Mi mi glad blong wok blong yu seven yia, blong bambae mi save mared long sekenbon dota ya blong yu [Rejel].”​—Jenesis 29:​15-​20.

Long taem ya, sipos wan man i wantem mekem promes blong mared long wan woman, hem i mas pem woman ya. Biaen, Loa blong Moses i putum wan praes long wan gel we man i no go long hem yet, be wan man i fosem hem blong slip wetem hem. Praes blong gel ya i 50 silva mane. Gordon Wenham, we i man blong stadi, i bilif se hemia praes “we i antap olgeta,” be plante taem praes blong woman i “daon moa.” (Dutronome 22:​28, 29) Jekob i no gat rod blong pem Rejel. Hem i glad blong wok long Laban blong seven yia. Wenham i gohed i talem se: “Long Babilon bifo, pei blong wan wokman blong wan manis i samwe long haf no wan sekel (42 kasem 84 sekel blong seven yia), taswe presen ya we Jekob i givim long Laban blong pem Rejel i bigfala tumas.” Laban i glad nomo blong tekem presen ya.​—Jenesis 29:19.

Jekob i lavem Rejel tumas. Taswe, seven yia i olsem “smol taem nomo” long tingting blong hem. Afta we seven yia i pas, hem i tekem niufala waef blong hem. Be, from we kaliko i kavremap hed blong waef blong hem, Jekob i no luksave se Laban i trikim hem. !Nekis moning, Jekob i sek taem hem i luk se hem i no bin slip wetem Rejel, be hem i slip wetem Lea, sista blong Rejel! Jekob i askem long Laban se: “?Weswe yufala i mekem mi olsem ya? !Mi mi stap wok blong yufala we mi hadwok tumas, blong mi save tekem Rejel! ?From wanem yufala i trikim mi olsem?” Laban i ansa se: “No, be kastom blong mifala long ples ya, i no olsem. Mifala i no save letem sekenbon dota blong mifala i mared fastaem, nao fasbon i mared biaen. Hemia i no stret ya. Sipos yufala i gohed blong mekem olgeta samting blong seven dei ya, blong finisim lafet blong mared blong yufala wetem fasbon ya, mo yufala i promes blong wok blong mi seven yia bakegen, taem seven dei ya i finis, bambae mi save givim sekenbon ya tu long yufala.” (Jenesis 29:​20-​27) Jekob i no save mekem wan samting, i olsem we hem i fas long trap. Sipos hem i wantem mared wetem Rejel, hem i mas agri nomo long wanem we Laban i talem.

Ol faswan seven yia oli isi nomo, be ol seven yia we oli kam biaen oli strong tumas. ?Olsem wanem Jekob i save fogetem nogud fasin we Laban i mekem blong trikim hem? ?Mo olsem wanem hem i save fogetem we Lea i joen long bisnes ya? I tru, Laban i no kea nating we hem i mekem problem long Lea mo Rejel long fiuja. Hem i tingbaot hem wan nomo. Rejel i stap kros long Lea, mo biaen hem i jalus long hem tu, from we Rejel i no save karem pikinini be Lea i bonem 4 pikinini boe, wan afta long narawan. Rejel i wantem tumas we Jekob i givim pikinini long hem, taswe hem i sanem woman slef blong hem i go stap wetem Jekob, blong woman ya i bonem wan pikinini blong Rejel. Nao Lea i jalus, mekem se hem tu i givim woman slef blong hem long Jekob. Nao Jekob i gat 4 waef, 12 pikinini, mo famle blong hem i no hapi nating. Nating se i olsem, Jeova i stap mekem Jekob i kam wan bigfala nesen.​—Jenesis 29:28–​30:24.

Jeova i Mekem We Jekob i Kam Rij

Nating se Jekob i fesem plante traem, hem i luksave se God i stap blesem hem. Laban i luksave samting ya tu. Taem nefiu blong hem i kamtru, ol anamol blong Laban oli no plante, be taem Jekob i lukaot olgeta, oli kam plante we oli plante. Laban i no wantem letem Jekob i gobak long ples blong hem, i wantem se Jekob i gohed blong wok, ale hem i askem long Jekob blong talemaot pei we hem i wantem. Nao Jekob i askem olgeta smol sipsip we oli blak olgeta, wetem olgeta smol nani we oli no blak gud, oli gat lelebet waet olbaot long olgeta. Oli talem se long eria ya, klosap olgeta sipsip oli waet mo ol nani oli blak no oli braon, sam sipsip nomo oli blak, mo sam nani nomo oli gat waet mak long olgeta. Taswe Laban i ting se Jekob i no save win. Hem i glad blong agri, mo kwiktaem nomo, hem i muvum olgeta anamol blong hem we kala blong olgeta i narakaen oli go longwe long ol anamol we Jekob i stap lukaot long olgeta. Long tingting blong Laban, Jekob i no save tekemaot plante anamol, i sua se, namba we hem i kasem bambae i daon moa long pei we ol man blong lukaot long sipsip bifo oli kasem, hemia 20 pesen blong ol sipsip mo ol nani we oli jes bon. Be Laban i rong olgeta, from we Jeova i stap blesem Jekob.​—Jenesis 30:​25-​36.

God i stap lidim Jekob, taswe ol smol sipsip we oli bon, oli blak, ol nani we oli bon oli gat waet mak long olgeta, mo bodi blong olgeta i strong. (Jenesis 30:​37-​42) Tingting we Jekob i folem blong ol anamol oli mekem pikinini, i no rili tru. Nating se i olsem, man blong stadi, Nahum Sarna, i talem se: “Ol sayentis oli faenemaot se, semfala risal i save kamaot sipos yumi jusum man mo woman anamol . . . we tufala i wan kala, be we tufala i karem gene blong ol waet mak long blad blong tufala.” Mo “yumi luksave ol anamol ya from . . . strong paoa [blong olgeta], we i kamaot from we blad blong papa mama blong olgeta i meks.”

Taem Laban i luksave frut blong wok blong Jekob, hem i traem jenisim promes blong hem long saed blong ol anamol we oli blong nefiu blong hem​—olgeta we oli blak, no oli gat ol waet laen, ol bigfala waet mak, no ol smosmol mak olbaot. Laban i stap tingbaot hem wan nomo, be nomata we hem i jenisim kontrak ya olsem wanem, Jeova i meksua se Jekob i kasem plante anamol. Laban i harem nogud tumas. I no longtaem, Jekob i kam rij we i rij, hem i gat plante anamol, ol man blong wok, ol kamel, mo ol dongki. Be samting ya i no kamaot from waes blong hem, i kamaot from we Jeova i stap halpem hem. Biaen, hem i talem long Rejel mo Lea se: ‘Papa blong yutufala i giaman long mi, blong i stil long mi. Ten taem finis hem i jenisim fasin ya we mi stap tekem pei blong mi, be God i no letem blong hem i spolem mi. . . . Hemia God ya we i stap tekemaot ol anamol ya long han blong hem, i stap putum olgeta long han blong mi.’ Jeova i talem long Jekob se Hem i stap luk olgeta samting we Laban i mekem, be se Jekob i no mas wari long ol samting ya. God i talem se: “Yu yu mas kambak long ples blong yu, mo long ol famle blong yu, mo mi mi promes se bambae mi mekem laef blong yu i go gud.”​—Jenesis 31:​1-​13; 32:9.

Afta we Jekob i livim man ya blong giaman, Laban, hem i wokbaot i gobak long ples blong hem. Nating se 20 yia i pas finis, hem i fraet yet long Esao, mo hem i fraet moa taem hem i kasem nius ya se Esao wetem fo handred man oli stap kam blong mitim hem. ?Jekob i save mekem wanem? Oltaem Jekob i strong long saed blong spirit, taswe hem i trastem God mo i soem strong bilif. Hem i prea long Jeova, i talem se i no stret we God i stap mekem i gud tumas long hem. Be hem i askem God blong blokem Esao mo sevem hem mo famle blong hem, olsem nao ol promes blong hem long saed blong fiuja, oli save kamtru.​—Jenesis 32:​2-​12.

Nao samting we i narakaen, i hapen. Wan naet, wan strenja, we i wan enjel, i kam holem Jekob, nao tufala i stap resling. Enjel ya i faetem Jekob long ples we leg blong hem i joen long bodi blong hem, nao joen blong hem i kamaot. Jekob i no wantem lego faet ya, hem i wantem se enjel ya i mas blesem hem fastaem. Biaen, profet Hosea i talem se Jekob “i krae long fes blong enjel ya mo i askem long hem blong i blesem hem.” (Hosea 12:​2-4; Jenesis 32:​24-​29) Jekob i save se bifo, sam enjel oli kamtru long man finis, oli kam long saed blong kontrak we Jeova i mekem wetem Ebraham mo laen blong hem. Taswe, Jekob i faet strong agensem enjel ya mo i kasem wan blesing from. Long taem ya nao, God i jenisim nem blong Jekob i kam Isrel, we i minim se “Faet (Stap Traehad) Agens Long God,” no “God i Faet.”

?Yu Yu Rere Blong Faet Strong?

Jekob i winim plante traem, olsem faet wetem enjel ya, mo fasin badfren wetem Esao. Be, ol samting we yumi jes tokbaot, oli soemaot fasin blong Jekob. Esao i no save hanggri smol, blong holemtaet raet blong hem olsem fasbon, be Jekob i fesem hadtaem long olgeta yia blong laef blong hem, mo i faet wetem wan enjel tu, blong kasem blesing blong God. Olsem God i bin promes, Hem i lidim mo lukaot gud long Jekob, mo Jekob i kam papa blong wan bigfala nesen mo wan bubu blong Mesaea.​—Matiu 1:​2, 16.

?Yu yu rere blong traehad, olsem we yu faet strong, blong kasem blesing blong Jeova? Tede, olgeta we oli wantem mekem wil blong God oli fesem plante trabol mo traem. Samtaem i hadwok blong mekem ol stret disisen long laef. Be, gudfala eksampol blong Jekob i halpem yumi blong holemtaet hop ya blong kasem praes we Jeova i promes long yumi.

[Futnot]

^ Stori ya, we Jekob i mitim Rejel, i olsem taem ya we mama blong Jekob, Rebeka, i karem wota i kam blong ol kamel blong Eliesa. Long taem ya, Rebeka i resis i go long haos blong talemaot nius ya se wan strenja i kamtru. Taem Laban, brata blong Rebeka, i luk presen ya blong ol gol ring mo jen we sista blong hem i kasem, hem i resis blong welkamem Eliesa.​—Jenesis 24:​28-​31, 53.

[Tok blong pija long pej 31]

Jekob i faet strong long ful laef blong hem blong kasem ol blesing