Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

A lingbi lakue mbeni ndia ti Bible afa lege na mo?

A lingbi lakue mbeni ndia ti Bible afa lege na mo?

A lingbi lakue mbeni ndia ti Bible afa lege na mo?

NA NGOI so mo de lani maseka, ababâ na mama ti mo ayeke mû peut-être na mo andia mingi. Na ngoi so mo kono, mo ga ti hinga so ababâ na mama ti mo abi bê mingi na ndo nzoni duti ti mo. Tongana mbeni biazo, peut-être mo yeke ngbâ lakue ti mû peko ti ambeni kpengba-ndia so ala yôro lani yeke yeke na bê ti mo même tongana mo yeke na gbe ti ngangu ti ala mbeni pëpe.

Na lege ti Tënë ti lo Bible, Babâ ti e ti yayu Jéhovah amû na e gbâ ti andia so ayeke polele. Na tapande, lo ke vorongo yanda, pitan, lango-sioni na nzi (Exode 20:1-17; Kus. 15:28, 29). Tongana “e maï na [yâ] ye kue” na lege ti yingo, e yeke ga ti hinga so Jéhovah abi bê ti lo mingi na ndo nzoni duti ti e nga andia ti lo akanga lege na e ahon ndo ni pëpe.​—aEphésien 4:15; Esaïe 48:17, 18; 54:13.

Ye oko, aye mingi ayeke dä so mbeni ndia so andu ni polele ayeke dä pëpe. Ni la, ambeni zo abâ ti ala so teti so mbeni ndia ti Bible so asala tënë polele na ndo ni ayeke dä pëpe, ala yeke na liberté ti sala ye so anzere na ala. Ala tene so tongana Nzapa abâ so a hunda fade ti lu mbeni ndia, ka lo lingbi ti fa polele ye so lo ye.

Ala so ayeke na bibe so, fani mingi, ala yeke mû adesizion so ayeke na lege ti ndara pëpe, na ala yeke wara vundu mingi na pekoni. Ala hinga pëpe so Bible ayeke, pëpe gi na andia, me lo yeke nga na ambeni ye so afa na gigi bango ndo ti Nzapa. Tongana e yeke manda Bible na e ga ti hinga bango ndo ti Jéhovah na ndo ti ambeni ye, e yeke maï mbeni yingo-ti-hinga so Bible afa lege na ni, na a yeke mû maboko na e ti soro aye so ague oko na bango ndo ti lo. Tongana e sala tongaso, e yeke zia ngia na bê ti lo na e yeke wara aye ti nzoni so aga na peko ti mungo adesizion ti ndara.​—aEphésien 5:1.

Akpengba tapande ti Bible

Tongana e yeke bâ atondo ti awakua ti Nzapa ti giriri na yâ Bible, e yeke wara ambeni ngoi so na yâ ni ala bâ na nene ni bango ndo ti Jéhovah même tongana ndia asala tënë polele na ndo ni pëpe. Bâ tapande ti Joseph. Na ngoi so wali ti Potiphar ahunda na lo ti bungbi na lo, a de a sû na mbeti pëpe mbeni ndia ti Nzapa so ake lango-sioni. Ye oko, même tongana mbeni ndia polele ayeke dä pëpe, Joseph ahinga so lango-sioni ayeke lani mbeni siokpari, pëpe gi na mbage ti yingo-ti-hinga ti lo mveni, me na ‘mbage ti Nzapa’ nga (Genèse 39:9). E bâ so Joseph ahinga so salango lango-sioni ayeke lani dorongo bango ndo ti Nzapa nga na ye so bê ti Nzapa aye tongana ti so lo sala tënë ni na Eden.​—Genèse 2:24.

Bâ mbeni tapande. Na Kusala 16:3, e manda so kozoni ti gue na Timothée na yâ atambela ti lo ti Chrétien, Paul afâ lo na ganza. Ye oko, na versê 4, e diko so na pekoni Paul na Timothée ahon na yâ akodoro nde nde, ala mû “na ala kpengba-tene so abazengele na a-ancien so ayeke na Jérusalem afa na ala ti bata.” Na popo ti akpengba-tene so, a tene lani so aChrétien ayeke mbeni pëpe na gbe ti ndia ti fango ganza! (Kusala 15:5, 6, 28, 29). Ngbanga ti nyen Paul abâ lani so a lingbi a fâ Timothée na ganza? “Ngbanga ti aJuif so ayeke kâ, teti ala kue ahinga babâ ti [Timothée] ayeke Grec.” Paul aye lani pëpe ti sala si azo apika gere ti ala senge senge. Lo bi bê ti lo lani so aChrétien ayeke bata ti ‘sala tënë ti nzoni ti ala mveni na gbele yingo-ti-hinga ti azo kue, na lê ti Nzapa.’​—2 aCorinthien 4:2; 1 aCorinthien 9:19-23.

Mara ti bango ndo so ayeke lani ye ti tele ti Paul na Timothée. Diko aversê tongana aRomain 14:15, 20, 21 na 1 aCorinthien 8:9-13; 10:23-33, na bâ tongana nyen Paul abi bê ti lo mingi na ndo nzoni duti ti amba ti lo na lege ti yingo, mbilimbili ala so alingbi peut-être ti pika gere ti ala ndali ti mbeni ye so ayeke sioni pëpe. Paul atene na ndo Timothée: “Teti mbi yeke na mbeni zo nde pëpe, so bibe ti lo ayeke tongana ti mbi, so nzara ti lo ayeke ti bata i biani. Teti ala kue agi ye ti ala mveni, na ala gi ye ti Christ Jésus pëpe. Me i hinga lege ti lo, teti lo sala na mbi na yâ kusala ti Tene-nzoni, legeoko tongana molenge asala na babâ ti lo.” (aPhilippien 2:20-22). So tâ pendere tapande si aChrétien use so azia na e laso! Ahon ti soro mbeni ye teti nzoni ti ala mveni wala mbeni ye so ala ye, atâa so mbeni mbilimbili ndia ti Nzapa asala tënë na ndo ni pëpe, ala mû tapande ti ndoye ti Jéhovah na ti Molenge ti lo na bingo bê na ndo lege so adesizion ti ala mveni alingbi ti sala ye na ndo ambeni zo na lege ti yingo.

Bâ tapande ti Jésus Christ, kozo tapande ti e. Na yâ Fango ye ti lo na ndo Hoto, lo fa mbilimbili so zo so agbu nda ti bibe ti andia ti Nzapa, fade lo yeke yeda na ni même tongana ndia ayeda na asalango ye ti lo wala ake ni (Matthieu 5:21, 22, 27, 28). Atâa Jésus, Paul, Timothée wala Joseph atene pëpe so, teti so mbeni mbilimbili ndia ti Nzapa ayeke dä pëpe, mbeni zo alingbi ti sala ye so anzere na bê ti lo. Ti gue oko na bango ndo ti Nzapa, akoli so asala ye alingbi na tënë so Jésus afa ni tongana a-use komandema so ahon atanga ni kue: ti ndoye Nzapa na ti ndoye mba ti mo.​—Matthieu 22:36-40.

Ti aChrétien ti laso ayeke tongana nyen?

A yeke polele so e lingbi pëpe ti bâ Bible tongana mbeni mbeti ti ndia so e ku ti tene a fa peko ti anzene nzene tënë kue polele na yâ ni. E yeke zia kota ngia na bê ti Jéhovah tongana e soro ti sala ye so ague legeoko na bango ndo ti lo, même tongana mbeni ndia polele ti fa lege na salango ye ti e ayeke dä pëpe. Na mbeni tënë nde, a hon lakue ti tene a fa na e ye so Nzapa aye si e sala, e lingbi ti ‘hinga nda ti ye so Jéhovah aye.’ (aEphésien 5:17; aRomain 12:2). Ngbanga ti nyen ye so ayeke zia ngia na bê ti Jéhovah? Ngbanga ti so a fa so e yeke gi bê mingi na ndo lege ti nzere na lo ahon ti gi bê na ndo aye so e mveni e ye, nga aye so e yeke na droit ti sala. A fa nga so e yeke bâ na nene ni mingi ndoye ti lo si e ye ti mû tapande ni, ti sala si mara ti ndoye tongaso aduti ngangu so apusu e ti sala ye (aProverbe 23:15; 27:11). Na ndo ni, akusala so aluti na ndo ye so Mbeti ti Nzapa afa, fani mingi, a yeke ga na nzoni seni na lege ti yingo nga na ti mitele.

Zia e bâ tongana nyen a lingbi ti sala kusala na akpengba-ndia so na yâ aye ti e mveni.

Sorongo yâ ti angia

Bâ tapande ti mbeni maseka-koli so aye ti vo mbeni kasete ti bia. Ye so lo mä na ndo bia ni anzere na lo mingi. Ye oko, lo yeke gi bê ti lo teti so ye so asû na ndo bozo ti kasete ni afa so bia ni asala tënë polele ti bungbingo ti koli na wali nga na atënë ti zonga. Lo hinga nga so mingi ti abia ti zo so asala tënë ti ngonzo nga na salango ngangu. Tongana mbeni zo so andoye Jéhovah, maseka-koli so ayeke bi bê ti lo na ndo bango ndo nga na bibe ti Nzapa na ndo tënë ni. Tongana nyen lo lingbi ti hinga ye so Nzapa aye na ndo tënë so?

Na yâ mbeti so lo sû na aGalate, bazengele Paul afa molongo ti akusala ti mitele, nga lengo ti yingo ti Nzapa. Mo hinga peut-être ye so andu lengo ti yingo ti Nzapa: A yeke ndoye, tâ ngia, siriri, be-nze-pepe, nzobe, bê ti sala nzoye, mabe, tâ be-ti-molenge, ngangu ti kanga nzara ti tele. Ye oko, asalango ye wa andu akusala ti mitele? Paul asû na mbeti: “Azo kue ahinga kusala ti mitele ayeke so: lango-sioni, sioye, ye ti pitan, sambelango ayanda, tënë ti yorö, kengo tele, gingo tënë, salango mbanda, ngonzo, papa, tënë ti kangbi, tënë ti secte nde nde, bê, nyongo sämba [ahon ndo ni], pumba kirikiri, na [ambeni mara ti ye tongaso, Fini Mbuki 2001]. Fadeso mbi wa i tënë ti ye so kue, legeoko tongana mbi wa i kozoni; azo so asala ye so, fade ala ga ahéritier ti royaume ti Nzapa pëpe.”​—aGalate 5:19-23.

Bâ so ndangba tënë na yâ molongo so atene ‘ambeni mara ti ye tongaso.’ Paul afa pëpe molongo ti aye kue so a lingbi ti bâ ni tongana kusala ti mitele. A ye pëpe ti tene so mbeni zo alingbi ti tene: ‘Bible amû lege na mbi ti sala ye kue so a diko ni pëpe na yâ molongo ti akusala ti mitele so Paul afa ni.’ Nde na so, a yeke nzoni awadikongo Bible asala kusala na ngangu ti gbungo nda ti ye ti ala ti hinga aye so asigigi pëpe na yâ aye so Paul afa, me so ayeke ‘mara ti ye tongaso.’ Ala so ayeke sala, na gbiango bê oko pëpe, aye so a diko ni pëpe me so ayeke ‘mara ti ye tongaso’, fade ala yeke wara pëpe adeba nzoni ti Royaume ti Nzapa.

Ni la, a yeke nzoni e hinga wala e bâ nda ti aye so anzere pëpe na lê ti Jéhovah. A yeke ngangu? Tongana docteur ti mo awa mo ti te alê ti keke na akugbe ti kasa mingi me ti kpe ti te makara ti ndongo na karako ti sucre, nga ambeni mara ti ye tongaso. A lingbi ti duti ngangu na mo ti hinga na molongo wa gato ayeke na yâ ni? Fadeso, kiri mo bâ lengo ti yingo ti Nzapa na akusala ti mitele. Na yâ molongo wa kasete ti bia so e sala tënë ni kozoni awe ayeke na yâ ni? A kpa oko pëpe alengo tongana ndoye, bê ti sala nzoye, ngangu ti kanga nzara ti tele wala ambeni lengo so ague oko na lengo ti yingo ti Nzapa. A hunda pëpe na mbeni zo ti duti na mbeni ndia so ayeke polele ti hinga so mara ti bia tongaso ague nde na bango ndo ti Nzapa. A-oko kpengba-ndia so abâ nga ambeti so zo ayeke diko, alimon, kua-singa na télé, angia ti ordinateur, Internet, nga na ambeni ye tongaso.

Lekengo tele so ayeke na lege ni

Bible amû nga akpengba-ndia so andu tënë ti yungo bongo nga na lekengo tele pendere. Ye so ayeke fa lege na Chrétien oko oko ti leke tele nzoni nga pendere. Na ndo tënë so nga, zo so andoye Jéhovah ayeke bâ ni tongana mbeni lege so azi na lo, pëpe ti sala ye kue so anzere na lo, me ti sala ye so ayeke zia ande ngia na bê ti Babâ ti lo ti yayu. Tongana ti so e bâ ni awe, teti so Jéhovah amû pëpe ambeni mbilimbili ndia na ndo mbeni ye, a ye ti tene pëpe so lo yeke bi bê ti lo pëpe na ndo ye so awakua ti lo ayeke sala. Akode so azo ayeke leke na tele ti ala ague oko pëpe, même tongana a yeke na yâ ti ndo oko, ngoi na ngoi a yeke gbian. Ye oko, Nzapa amû akpengba-ndia so alingbi ti fa lege na awakua ti lo na ngoi kue nga na ando kue.

Na tapande, 1 Timothée 2:9, 10 atene: “Tongaso nga, mbi ye awali ti yü bongo so alingbi, na kota bê pëpe, na ndara ti bata tele ti ala; ala bua kuali ti ala pëpe, ala yü lor pëpe, wala perle pëpe, wala bongo ti nginza mingi nga pëpe; me ala yü kusala nzoni so alingbi na awali so atene ala yeke bata tënë ti Nzapa.” Tongaso, a lingbi awali na akoli so ayeke aChrétien abâ mbilimbili mara lekengo tele wa azo ti vaka ti ala ayeke ku na mbage ti ala so “atene ala yeke bata tënë ti Nzapa.” A yeke biani na lege ni ti tene mbeni Chrétien agbu li ti lo na ndo lege so lekengo tele ti lo ayeke sala ande si azo abâ tokua so lo yeke fa (2 aCorinthien 6:3). Fade mbeni Chrétien so ayeke na nzoni tapande ayeke na gingo bê mingi pëpe na ndo aye so lo mveni lo ye wala aye so lo bâ lo yeke na droit ti sala ni. Nde na so, lo yeke gi bê ti lo ti duti pëpe ye ti gbotongo lê ti azo wala mbeni tênë ti pikango gere.​—Matthieu 18:6; aPhilippien 1:10.

Tongana mbeni Chrétien abâ so lege ti yungo bongo ti lo mveni aso bê ti azo wala a sala si ambeni zo apika gere ti ala, lo lingbi ti mû tapande ti bazengele Paul na ziango na kozo ndo nzoni dutingo ti amba ti lo na lege ti yingo ahon aye ti lo mveni. Paul atene: “I sala tongana mbi sala, legeoko tongana mbi sala tongana Christ asala.” (1 aCorinthien 11:1). Paul atene na ndo Jésus: “Christ amû ngia na Lo mveni pëpe.” Wango so Paul amû na aChrétien ayeke polele: “Me e so e yeke ngangu, a lingbi e sala na azo so ayeke na ngangu pëpe, e sala na ala na ndo so ala kpengba dä pëpe; na e mû ngia na e mveni pëpe. A lingbi azo oko oko kue amû ngia na azo so ayeke ndulu na ala, ti sala nzoni na ala si ala kpengba.”​—aRomain 15:1-3.

E sala si ngangu ti gbungo nda ti ye ti e aza

Tongana nyen e lingbi ti maï ngangu ti gbungo nda ti ye ti e ti hinga lege ti nzere na Jéhovah même tongana lo mû mbeni mbilimbili fango lege pëpe na ndo mbeni ye? Tongana e yeke diko Tënë ti lo lâ oko oko, e manda ni lakue, na e gbu li na ndo ye so e diko, fade e yeke bâ so ngangu ti gbungo nda ti ye ti e akiri aga nzoni. Ye so ayeke ga gi hio tongaso pëpe. Legeoko tongana maïngo ti mbeni molenge, ti maï na lege ti yingo ayeke gue yeke yeke na a lingbi pëpe ti bâ ni fade fade. Tongaso, a hunda ti duti na be-nze-pepe, na a yeke nzoni e duti na suingo bê pëpe tongana e bâ ye ni ague hio hio pëpe. Na mbeni mbage, gi ti ku ti tene ngoi ahon asala pëpe si ngangu ti gbungo nda ti ye ti e aza. A lingbi ngoi tongaso asi na bingo lê lakue na ndo Tënë ti Nzapa tongana ti so a sala tënë ni na nduzu, nga a lingbi e sala kua na Tënë so na yâ fini alingbi na ngangu ti e.​—aHébreu 5:14.

A lingbi ti tene so atâa so andia ti Nzapa atara ti bâ wala e yeke mä yanga, akpengba-ndia ti lo atara ti ala lingo ti dutingo ti e na lege ti yingo nga na nzara ti e ti nzere na lo. Tongana e yeke maï na lege ti yingo, fade e yeke sala kue ti mû tapande ti Jéhovah na Molenge ti lo. E yeke ande na wâ ti sala si adesizion ti e aluti na ndo bango ndo ti Nzapa tongana ti so Mbeti ti Nzapa afa. Tongana e yeke zia ngia na bê ti Babâ ti e ti yayu na yâ aye kue so e yeke sala, fade e yeke bâ so ngia ti e mveni ayeke ga kota.

[Afoto na lembeti 23]

Kode ti yungo bongo ti azo ayeke nde nde, me Bible amû akpengba-ndia ti fa lege na ye so e yeke soro