Ali zmeraj potrebujete biblijsko zapoved?

KO STE bili še otrok, so vam starši verjetno postavili veliko pravil. Z leti ste se začeli zavedati, da so vam s tem hoteli le najboljše. Kot odrasel človek v življenju najbrž še vedno upoštevate nekatera načela, ki so vam jih vcepili, čeprav ste zdaj samostojni.

Naš nebeški Oče Jehova nam po svoji Besedi, Bibliji, daje veliko neposrednih zapovedi. Prepovedano je denimo malikovanje, nečistovanje, prešuštvovanje in kraja. (2. Mojzesova 20:1–17; Dejanja 15:28, 29) Ko duhovno »rastemo [. . .] v vsem«, se začnemo zavedati, da se Jehova zanima za naše dobro in da nas s svojimi zapovedmi ne omejuje preveč. (Efežanom 4:15; Izaija 48:17, 18; 54:13)

Vendar lahko velikokrat nastopijo okoliščine, za katere ni postavljenih nobenih neposrednih zapovedi. Nekateri menijo, da takrat ko ni jasnih biblijskih zakonov, lahko počnejo, kar jih je volja. Trdijo, da bi Bog, če bi se mu zdelo potrebno, svojo voljo že izrazil s kakšno določno zapovedjo.

Tisti, ki tako razmišljajo, se pogosto ne odločijo modro, kar kasneje močno obžalujejo. Ne uvidijo, da Biblija ne vsebuje le zakonov, temveč tudi pokaže, kako razmišlja Bog. S preučevanjem Biblije in spoznavanjem Jehovovega pogleda na stvari si razvijamo biblijsko šolano vest in potem s svojimi odločitvami odsevamo Njegovo razmišljanje. Tako razveseljujemo njegovo srce in imamo tudi sami koristi, saj se znamo modro odločati. (Efežanom 5:1)

Izredni biblijski zgledi

Pri prebiranju biblijskih pripovedi o starodavnih Božjih služabnikih odkrijemo, da so se včasih znašli v okoliščinah, v katerih so upoštevali Jehovovo razmišljanje, četudi niso imeli neposredne zapovedi. Razmislite o zgledu Jožefa. Ko ga je Potifarjeva žena nagovarjala k nemorali, še ni obstajal od Boga navdihnjeni zapisani zakon, ki bi prepovedoval prešuštvovanje. Jožef je, čeprav ni bilo neposrednega zakona, dojel, da bi s prešuštvovanjem grešil, in to ne samo proti lastni vesti, temveč tudi »zoper Boga«. (1. Mojzesova 39:9) Očitno se je zavedal, da je prešuštvo v nasprotju z Božjim razmišljanjem in Njegovo voljo, ki jo je izrazil v Edenu. (1. Mojzesova 2:24)

Razmislite še o enem zgledu. Iz Dejanj apostolov 16:3 spoznamo, da je Pavel Timoteja, še preden ga je vzel s seboj na krščanska potovanja, dal obrezati. Toda v četrti vrstici beremo, da sta Pavel in Timotej zatem potovala po mestih in sporočala »naredbe, ki so jih sklenili apostoli in starejšine v Jeruzalemu«. Med temi odloki je bil tudi ta, da se kristjanom ni več treba obrezati! (Dejanja 15:5, 6, 28, 29) Zakaj je bilo potem Pavlu tako pomembno, da se Timotej obreže? »Zavoljo Judov, ki so bili v tistih krajih, kajti vsi so vedeli za očeta njegovega [Timotejevega], da je bil Grk.« Pavel ni želel, da bi se drugi zaradi tega po nepotrebnem spotaknili. Skrbel je za to, da bi se kristjani ‚priporočali vesti vseh ljudi vpričo Boga‘. (2. Korinčanom 4:2; 1. Korinčanom 9:19–23)

 Takšno razmišljanje je bilo za Pavla in Timoteja značilno. Preberite na primer odlomke iz Lista Rimljanom 14:15, 20, 21 in Prvega lista Korinčanom 8:9–13 in 10:23–33. Videli boste, kako zelo je Pavel skrbel za duhovno dobro drugih, še posebej teh, ki bi se lahko spotaknili ob kaj, kar, odkrito rečeno, ni bilo narobe. O Timoteju pa je napisal: »Nikogar namreč nimam enakega mišljenja, ki bo pošteno skrbel za vaše zadeve; zakaj vsi iščejo svojega, ne kar je Kristusa Jezusa. Preizkušenost pa poznate njegovo, da je, kakor otrok z očetom, z menoj služil za širjenje evangelija.« (Filipljanom 2:20–22) Ta dva kristjana sta dala odličen zgled za nas danes! Kadar ni bilo postavljene določne Božje zapovedi, nista iskala osebnih koristi ali prednosti, temveč sta posnemala ljubezen Jehova in njegovega Sina, tako da sta razmišljala, kako bodo njune osebne odločitve morda vplivale na duhovnost drugih.

Razmislite o našem največjem zgledu, Jezusu Kristusu. V govoru na gori je razločno pojasnil, da bo človek, ki razume naravo Božjih zakonov, to upošteval tudi takrat, ko kaj ni natančno zapovedano oziroma prepovedano. (Matevž 5:21, 22, 27, 28) Jezus, Pavel, Timotej in Jožef niso menili, da človek lahko počne, kar želi, če ni postavljenega točno določenega Božjega zakona. Ti možje so se želeli podvreči Božjemu razmišljanju, zato so v življenju upoštevali to, kar je Jezus opredelil kot dve največji zapovedi – ljubiti Boga in svojega bližnjega. (Matevž 22:36–40)

Kako je s kristjani danes?

Jasno je, da na Biblijo ne bi smeli gledati kot na neki zakonik in pričakovati, da bo vsaka obveza jasno in podrobno opisana. Jehova je zelo vesel, če pri tem, kar počnemo, odsevamo njegovo razmišljanje, četudi ni nobenega določnega zakona, ki bi nas usmerjal. To z drugimi besedami pomeni, da lahko ‚spoznamo, kaj je Gospodova [Jehovova, NW] volja‘, ne da bi morali zmeraj imeti natančno Božjo zapoved. (Efežanom 5:17, SSP, poudarili mi; Rimljanom 12:2) Zakaj Jehova to razveseljuje? Ker s tem pokažemo, da ne skrbimo toliko za osebne želje in pravice, temveč bolj za to, da bi mu ugajali. Poleg tega pokažemo, da smo za njegovo ljubezen tako hvaležni, da jo želimo posnemati in imeti za gonilno silo, ki nas motivira. (Pregovori 23:15; 27:11) Še več, z upoštevanjem tega, kar piše v Svetem pismu, prispevamo k duhovnemu in pogosto tudi telesnemu zdravju.

Pa poglejmo, kako lahko to načelo udejanjamo v zasebnem življenju.

Izbira razvedrila

Razmislite na primer o mladeniču, ki bi si rad kupil album z neko glasbo. Skladbe, ki so na zgoščenki, so mu zelo všeč, toda zaskrbljen je zaradi ovitka, ki nakazuje, da se odkrito opeva spolnost in z opolzkim izražanjem namiguje nanjo. Poleg tega se zaveda, da večina pesmi izraža bes in nasilje. Ker ta mladenič ljubi Jehova, ga zanima, kaj o tem misli in čuti On. Kako lahko spozna, kakšna je glede tega Božja volja?

Apostol Pavel je v svojem pismu Galačanom naštel dela mesa in opisal sad Božjega  duha. Verjetno veste, kaj vse spada k sadu Božjega duha: ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, vera, krotkost, samoobvladanje. In kaj spada k delom mesa? Pavel je napisal: »Očitna so pa dela mesa, katera so: prešeštvo, nečistost, pohotnost, malikovalstvo čarodejstvo, sovraštvo, prepiri, zavist, maščevanje, svade, razprtije, razkolništva, nevoščljivosti, ubojstva, pijanstvo, požrešnost in kar je temu podobnega; o čemer vam naprej pravim, kakor sem tudi naprej povedal, da tisti, ki to delajo, ne bodo podedovali kraljestva Božjega.« (Galatom 5:19–23)

Bodite pozorni na zadnjo besedno zvezo s tega seznama – »kar je temu podobnega«. (Poudarili mi.) Pavel tukaj ni naštel prav vsega, kar bi spadalo k delom mesa. To ne pomeni, da lahko človek trdi: ‚Po Svetem pismu mi je dovoljeno, da počnem kar koli, kar ni omenjeno na Pavlovem seznamu del mesa.‘ Bralci bi morali uporabiti svojo zmožnost zaznavanja in prepoznati dejanja, ki morda niso našteta na seznamu, a so ‚tem podobna‘. Ljudje, ki se brez kesanja zapletajo v dejavnosti, katere sicer niso omenjene, a so ‚tem podobne‘, ne bodo podedovali blagoslovov Božjega kraljestva.

Zato moramo spoznati oziroma doumeti, kaj je v Jehovovih očeh nesprejemljivo. Je to težko? Recimo, da vam je zdravnik svetoval, naj jeste več sadja in zelenjave, ogibate pa se pit, sladoleda in podobnih reči. Ali bi bilo težko ugotoviti, na kateri seznam spada torta? Sedaj pa ponovno poglejte sad Božjega duha in dela mesa. Na kateri seznam spada prej omenjeni album? Vsekakor ne odseva ljubezni, dobrote, samoobvladanja oziroma drugih lastnosti, povezanih s sadom Božjega duha. Posameznik ne potrebuje neposrednega zakona, da bi spoznal, da takšna zvrst glasbe ni v skladu z Božjim načinom razmišljanja. Ista načela lahko uporabimo pri čtivu, filmih, televizijskem programu, računalniških igrah, spletnih straneh in tako naprej.

Sprejemljiv osebni videz

V Bibliji so zapisana tudi načela glede oblačenja in urejanja. Z upoštevanjem teh načel lahko vsak kristjan ohranja primeren in prijeten osebni videz. Človek, ki ljubi Jehova, na to ne bo gledal kot na priložnost, da ugodi sam sebi, temveč da razveseljuje svojega nebeškega Očeta. Kot smo videli že prej, sàmo dejstvo, da Jehova glede česa ni dal določnih navodil, še ne pomeni, da mu ni mar, kaj počne njegovo ljudstvo. Stili se od kraja do kraja razlikujejo, in celo v istem kraju se vsake toliko časa spremenijo. Vendar Bog daje svojemu ljudstvu osnovna načela, ki bi jih morala voditi kadar koli in kjer koli.

V Prvem listu Timoteju 2:9, 10 na primer piše: »Istotako tudi žene v spodobni opravi, naj se dičijo s sramežljivostjo in zmernostjo, ne s kitami ali z zlatom ali z biseri ali z drago obleko, marveč (kakor se spodobi ženskam, ki pripoznavajo bogaboječnost) z dobrimi deli.« Zato bi morale kristjanke, in tudi kristjani, skrbno razmisliti o tem, kakšen videz pričakujejo ljudje na njihovem področju od teh, ki »pripoznavajo bogaboječnost«. Še posebej primerno je, da kristjan razmisli o tem, kakšno mnenje si bodo zaradi njegovega videza ustvarili drugi ljudje o biblijskem sporočilu, ki jim ga oznanjuje. (2. Korinčanom 6:3) Zgleden kristjan ne bo pretirano razmišljal o osebnih željah ali morebitnih pravicah, ki bi mu pripadale, temveč bo raje skrbel za to, da drugih ne bi vznemirjal ali jim postal kamen spotike. (Matevž 18:6; Filipljanom 1:10)

Če kristjan ugotovi, da se njegov stil oblačenja in urejanja drugim zdi spotakljiv oziroma jih moti, lahko posnema apostola Pavla,  tako da daje duhovno dobro drugih pred lastne želje. Pavel je rekel: »Posnemalci moji bodite, kakor sem tudi jaz Kristusov.« (1. Korinčanom 11:1) O Jezusu pa je napisal: »Tudi Kristus ni sebi pogodu storil.« Pavlovo navodilo vsem kristjanom je jasno: »Dolžni pa smo mi, ki smo močni, nositi slabosti slabotnih in ne samim sebi pogodu delati. Vsak izmed vas bodi bližnjemu pogodu, v dobro, za njegov napredek.« (Rimljanom 15:1–3)

Ostrimo svojo zmožnost zaznavanja

Kako lahko razvijemo zmožnost zaznavanja, da bi vedeli, kaj ugaja Jehovu, in to tudi takrat, ko glede česa ni dal natačnega navodila? Naša zmožnost zaznavanja bo rastla, če bomo Božjo Besedo brali vsak dan, jo redno preučevali in o prebranem poglobljeno premišljevali. Takšen napredek pa ni takojšen. Podobno kot telesna rast otroka je tudi duhovna rast postopna in se je ne opazi takoj. Zato moramo biti potrpežljivi in ne bi smeli postati razočarani, če ne opazimo takojšnjega napredka. Po drugi strani pa sam čas ne bo vplival na to, da se bo naša zmožnost zaznavanja sama po sebi ostrila. Čas bi morali izkoristiti za redno premišljevanje o Božji Besedi, kot smo omenili že prej, poleg tega pa bi se morali po svojih najboljših močeh truditi, da skladno s to Besedo tudi živimo. (Hebrejcem 5:14, NW)

Lahko rečemo, da Božji zakoni preizkušajo našo ubogljivost, medtem ko Božja načela preizkušajo, koliko smo duhovni in koliko si res želimo ugajati Bogu. Medtem ko duhovno rastemo, bomo še posebej pozorni na to, da posnemamo Jehova in njegovega Sina. Goreče si želimo, da naše odločitve temeljijo na Božjem razmišljanju, ki se kaže v Svetem pismu. Ko tako z vsem, kar počnemo, razveseljujemo našega nebeškega Očeta, bomo ugotovili, da je večja tudi naša radost.

[Slike na strani  23]

Stili oblačenja se od kraja do kraja razlikujejo, toda naš izbor bi morala voditi biblijska načela