Bogu je resnično mar za vas

POVSEM naravno je, da se v stiski obrnemo po pomoč k Bogu. Konec koncev je on »velik [. . .] in mnoga [je] moč njegova, modrost njegova je brezmerna«. (Psalm 147:5) Prav on je najsposobnejši za to, da nam pomaga spoprijeti se s težavami. Poleg tega nas Biblija vabi, naj mu ‚izlijemo svoje srce‘. (Psalm 62:8) Zakaj potem toliko ljudi spremlja občutek, da Bog na njihove molitve ne odgovarja? Ali to pomeni, da mu ni mar?

Nikar prehitro ne obtožite Boga, češ da je brezbrižen. Pomislite na čas, ko ste bili še otrok. Ali ste svoje starše, če niso takoj ugodili vsaki vaši želji, obtožili, da vas nimajo radi? Mnogi otroci to počno. Toda ko ste postali starejši, ste ugotovili, da se ljubezen izkazuje na veliko načinov in da ni ravno ljubeče popustiti vsaki otrokovi prošnji.

Podobno je tudi z nami in Jehovom. Če Jehova ne odgovori zmeraj na naše molitve tako, kot bi mi želeli, to ne pomeni, da se za nas spoh ne zmeni. Pravzaprav Bog z marsičim kaže, da mu je mar za nas.

»V njem živimo«

Kot prvo, zaradi Boga »živimo in se gibljemo in smo«. (Dejanja 17:28) Bog je s tem, da nam je dal življenje, vsekakor pokazal svojo ljubečo skrb!

Poleg tega nam Jehova priskrbuje vse potrebno, da bi ostali živi. Takole beremo: »On daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo, da si pripravi hrano iz zemlje.« (Psalm 104:14) Pravzaprav nam naš Stvarnik ne daje le osnovnih reči za preživetje. Velikodušno nam daje ‚z neba dež in rodovitne čase in napolnjuje srca naša z jedjo in veseljem‘. (Dejanja 14:17)

Kljub temu se nekateri morda sprašujejo: ‚Če nas ima Bog tako zelo rad, zakaj dopušča, da trpimo?‘ Ali poznate odgovor na to vprašanje?

Ali naj bi krivili Boga?

Večino trpljenja si ljudje povzročajo sami. Za nekatera početja je denimo dobro znano, da so zelo tvegana, nevarna. Kljub temu se ljudje zapletajo v spolno nemoralo, zlorabljajo alkohol in droge, kadijo, sodelujejo v ekstremnih športih, prehitro vozijo in podobno. Koga naj bi torej krivili, če se takšno tvegano početje konča s trpljenjem? Boga ali tistega, ki ravna nemodro? V Božji navdihnjeni Besedi piše: »Ne motite se, Bog se ne da zasmehovati; kajti kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7)

Poleg tega ljudje pogosto škodijo tudi drug drugemu. Ko kak narod napove vojno, prav gotovo ne moremo kriviti Boga za trpljenje, ki sledi. Je Bog kriv za poškodbe ali smrt človeka, ki ga je napadel kriminalec? Seveda ne! Ali naj bi krivili Boga, ko kak diktator zatira, muči in mori tiste, ki so pod njegovo oblastjo? To ne bi bilo razumno. (Propovednik 8:9)

Kako pa je z milijoni, ki živijo v skrajni revščini ali pa stradajo? Ali je kriv Bog? Ne. Naš planet daje več kot dovolj hrane, da bi se lahko vsakdo nahranil. (Psalm 10:2, 3; 145:16) Do vse večje lakote in revščine prihaja zato, ker se to, kar nam Bog v obilju daje, ne razdeljuje enakomerno. Ta težava  pa se ne more rešiti zaradi človekove sebičnosti.

Glavni vzrok

Kdo pa je kriv, kadar kdo zaradi starosti zboli ali pa umre? Bi bili presenečeni, če bi izvedeli, da niti za to ne moremo kriviti Boga? Bog človeka ni ustvaril zato, da bi se ta postaral in umrl.

Jehova je Adama in Evo, prvi človeški par, postavil v edenski vrt in jima dal možnost, da bi lahko večno živela na rajski zemlji. Vendar pa je hotel, da bi zemljo naseljevali ljudje, ki bi cenili to, kar so dobili. Zato jima je postavil pogoj, ki bi ga morala izpolnjevati, da bi lahko živela. Adam in Eva bi lahko živela v raju, vse dokler bi bila svojemu ljubečemu Stvarniku poslušna. (1. Mojzesova 2:17; 3:2, 3, 17–23)

Na žalost pa sta se Adam in Eva uprla. Eva se je odločila poslušati Satana Hudiča. Ta se ji je zlagal in v bistvu rekel, da ji Bog odreka nekaj dobrega. Zato je ubrala neodvisno pot in skušala ‚biti kakor Bog ter spoznati dobro in hudo‘. Adam se ji je pri uporu pridružil. (1. Mojzesova 3:5, 6)

Adam in Eva sta tako grešila in s tem dokazala, da nista vredna živeti večno. Utrpela sta strašne posledice greha. Njuna moč in vitalnost sta pojenjali, in na koncu sta umrla. (1. Mojzesova 5:5) Vendar je imel njun upor še veliko hujše posledice. Zaradi njunega greha mi še danes trpimo. Apostol Pavel je napisal: »Po enem človeku [je] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Da, zaradi Adamovega in Evinega upora sta se greh in smrt razširila na celotno človeško raso kakor pogubna bolezen.

Največji dokaz, da je Bogu mar za nas

Ali to pomeni, da so ljudje, ki jih je ustvaril Bog, za zmeraj ostali brez upanja? Ne. In zdaj pridemo do največjega dokaza, da je Bogu mar za nas. Bog je priskrbel nekaj, s čimer je odkupil človeštvo  greha in smrti, pri tem pa je veliko žrtvoval. Odkupna cena je bilo popolno življenje, ki ga je Jezus prostovoljno daroval za nas. (Rimljanom 3:24) Apostol Janez je zapisal: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16) Zaradi tega izrednega dejanja ljubezni lahko ponovno upamo na večno življenje. Pavel je Rimljanom napisal: »Po pravičnem delu enega [je] prišlo na vse ljudi opravičenje življenja.« (Rimljanom 5:18)

Prepričani smo lahko, da ob času, ki ga je določil Bog, na našem planetu ne bo več trpljenja ali smrti. Vladale bodo razmere, ki so v knjigi Razodetje napovedane s temi besedami: »Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, in Bog sam bode med njimi, njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Razodetje 21:3, 4) Morda boste rekli: ‚Tega ne bom nikoli dočakal.‘ Vendar dejstvo je, da lahko. In tudi če umrete, vas lahko Bog obudi od mrtvih. (Janez 5:28, 29) Takšen je Božji namen za nas, in to se bo zgodilo. Kako daleč od resnice je izjava, da Bogu ni mar za človeštvo!

»Približajte se Bogu«

Tolažilno je vedeti, da je Bog že začel uresničevati dolgoročno, trajno rešitev za trpljenje človeštva. Toda kako je danes? Kaj lahko storimo, če nam umre kdo od ljubljenih ali pa naš otrok zboli? Čas, da bi Bog odstranil bolezen in smrt, še ni prišel. Biblija pokaže, da bomo na to morali še malo počakati. Vendar nas Bog ni pustil brez pomoči. Učenec Jakob je napisal: »Približajte se Bogu, in približa se vam.« (Jakob 4:8) Da, naš Stvarnik nas vabi, naj z njim spletemo tesno vez. Tisti, ki to storijo, občutijo njegovo podporo celo v najtežjih okoliščinah.

Kako pa se lahko zbližamo z Bogom? Podobno vprašanje je pred približno tremi tisočletji postavil kralj David: »GOSPOD, kdo sme [. . .] stanovati na gori svetosti tvoje?« (Psalm 15:1) David je na svoje vprašanje odgovoril z besedami: »Kdor živi brezmadežno in ravna pravično ter govori resnico iz srca svojega; kdor ne obrekuje z jezikom svojim, ne dela hudega bližnjemu svojemu.« (Psalm 15:2, 3) Povedano drugače, Jehova sprejema tiste, ki hodijo po poti, ki sta jo Adam in Eva zavrnila. Zbliža se s tistimi, ki izpolnjujejo njegovo voljo. (5. Mojzesova 6:24, 25; 1. Janezov 5:3)

Kako pa lahko izpolnjujemo Božjo voljo? Spoznati moramo, kaj je »dobro in prijetno pred Bogom, Rešiteljem našim,« in se nato odločiti, da skladno s tem ravnamo. (1. Timoteju 2:3) To pomeni, da si pridobivamo tudi točno spoznanje Božje Besede, Biblije. (Janez 17:3; 2. Timoteju 3:16, 17) Zato Biblije ni dovolj samo površno brati. Morali bi posnemati berejske Jude iz prvega stoletja, ki jim je Pavel oznanjeval. O njih beremo: »Ti so sprejeli besedo z vsem poželenjem in so vsak dan preiskovali pisma, če je temu tako.« (Dejanja 17:11)

Podobno je danes. S skrbnim preučevanjem Biblije si bomo okrepili vero v Boga in stkali z njim tesno vez. (Hebrejcem 11:6) Poleg tega bomo lahko zares razumeli, kako Jehova ravna s človeštvom – ne samo glede kratkoročnih ugodnosti, temveč predvsem glede trajnih koristi za vse, ki hočejo ravnati prav.

Razmislite o tem, kaj so dejali nekateri kristjani, ki so v tesnem odnosu z Bogom. »Jehova imam zelo rada in hvaležna  sem mu za veliko stvari,« pravi 16-letna Danielle. »Dal mi je ljubeče starše, ki ga imajo iskreno radi in me učijo skladno z njegovo Besedo.« Neki kristjan iz Urugvaja pa je napisal: »Moje srce je prepolno hvaležnosti in Jehovu se moram zahvaliti za njegovo nezasluženo dobrotljivost in prijateljstvo.« Bog sprejema tudi zelo mlade. Sedemletna Gabriela pravi: »Boga imam rajši od vsega na celem svetu! Imam svojo Biblijo. Rada se učim o Bogu in njegovem Sinu.«

Danes se milijoni povsod po svetu iz vsega srca strinjajo s psalmistom, ki je dejal: »Dobro mi je, da sem blizu Boga.« (Psalm 73:28) Dobili so pomoč, da se lahko spoprijemajo z današnjimi težavami in imajo trdno upanje na večno življenje v raju na zemlji. (1. Timoteju 4:8) Zakaj si ne bi postavili za cilj, da se ‚približate Bogu‘? Pravzaprav imamo zagotovilo: »Ni daleč nobenemu od nas.« (Dejanja 17:27) Da, Bogu je resnično mar za vas!

[Sliki na strani 5]

Da je Jehovu mar za nas, se vidi iz marsičesa

[Slika na strani 7]

Bogu se lahko približajo tudi najmlajši

[Sliki na strani 7]

Danes nam Jehova pomaga, da zdržimo. Ob svojem času pa bo odstranil bolezni in smrt