Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Dipotšišo tše Tšwago go Babadi

Go 2 Ba-Korinthe 6:14, Paulo o be a bolela ka bomang ge a be a diriša polelwana “ba ba sa dumelexo”?

Go 2 Ba-Korinthe 6:14, re bala gore: “Le se kê la ba ba xo ikxokêla jokong e šele ya ba ba sa dumelexo.” Ge re lebelela taba e dikologilego, go molaleng gore Paulo o bolela ka batho bao e tlogago e se karolo ya phuthego ya Bokriste. Kwešišo ye e thekgwa ke ditemana tše dingwe tša Beibele tšeo di begago ka go diriša ga Paulo polelwana “e a sa dumelexo” goba “ba ba sa dumelexo.”

Ka mohlala, Paulo o sola Bakriste o šoro gore ba ya kgorong ya tsheko ya “ba ba sa dumelexo.” (1 Ba-Korinthe 6:6) Mo, ba ba sa dumelego ke baahlodi bao ba hlankelago tshepedišong ya kgoro ya tsheko ya Korinthe. Ka lengwalong la gagwe la bobedi, Paulo o bolela gore Sathane ‘o foufaditše dipelo tša ba ba sa dumelego.’ Mahlo a batho ba bjalo ba ba sa dumelego a ‘širilwe’ ditabeng tše dibotse. Batho ba ba ba sa dumelego ga se ba bontšha kgahlego ya go nyaka go hlankela Jehofa, ka ge Paulo pejana a hlalositše gore: “Seširô seo se tlošwa xe ba sokoloxêla xo Morêna.”—2 Ba-Korinthe 3:16; 4:4.

Batho ba bangwe ba ba sa dumelego ba tšea karolo ditirong tša go hloka molao goba borapeding bja medimo ya diswantšho. (2 Ba-Korinthe 6:15, 16) Lega go le bjalo, ga se bona ka moka bao ba ganetšago bahlanka ba Jehofa. Ba bangwe ba bonagala ba kgahlegela therešo. Ba bantši ba na le balekane ba Bakriste gomme ba thabela go dula le bona. (1 Ba-Korinthe 7:12-14; 10:27; 14:22-25; 1 Petro 3:1, 2) Lega go le bjalo, go etša ge go boletšwe ka mo godimo, Paulo gantši o diriša polelwana “e a sa dumelexo” go batho bao e sego karolo ya phuthego ya Bokriste, yeo e bopšago ke ‘ba ba dumelago Moreneng.’—Ditiro 2:41; 5:14; 8:12, 13.

Molao wa motheo wo o hwetšwago go 2 Ba-Korinthe 6:14 ke tlhahlo e bohlokwa bakeng sa Bakriste dikarolong ka moka tša bophelo gomme gantši o tsopotšwe e le keletšo e bohlale go Bakriste ba ba nyakago balekane ba lenyalo. (Mateo 19:4-6) Mokriste yo a ineetšego le go kolobetšwa, ka bohlale ga a nyake molekane wa lenyalo gare ga ba ba sa dumelego, ka ge ditekanyetšo tša boitshwaro, dipakane le ditumelo tša ba ba sa dumelego di fapana kudu le tša Mokriste wa therešo.

Ka gona, go thwe’ng ka batho bao ba ithutago Beibele e bile ba kopanela le phuthego ya Bokriste? Go thwe’ng ka bao e lego bagoeledi ba sa kolobetšwago? Na ke ba ba sa dumelego? Aowa. Batho bao ba amogetšego therešo ya ditaba tše dibotse e bile ba tšwela pele ka mo go oketšegilego e le gore ba kolobetšwe, ga se ba swanelwa go bitšwa ba ba sa dumelego. (Ba-Roma 10:10; 2 Ba-Korinthe 4:13) Pele ga ge Koronelio a kolobetšwa, o be a bitšwa “motho wa borapedi e a boifaxo Modimo.”—Ditiro 10:2.

Ka gona, na e be e tla ba gabohlale gore Mokriste yo a ineetšego a tsene lefereyong le lenyalong le motho yo a lebelelwago e le mogoeledi yo a sa kolobetšwago, ka ge ge go bolelwa ka tsela ya go lebanya, keletšo ya Paulo yeo e begilwego go 2 Ba-Korinthe 6:14 e ka se kgone go dirišwa boemong bjoo? Aowa, seo ga se sa bohlale. Ka baka la’ng? Ka baka la keletšo e lebanyago yeo Paulo a e neilego mabapi le bahlologadi ba Bakriste. Paulo o ngwadile gore: ‘O hunologile go ka tšewa ke e a mo ratago; feela, e be Moreneng.’ (1 Ba-Korinthe 7:39) Ka go dumelelana le keletšo yeo, Bakriste ba ineetšego ba kgothaletšwa go nyaka balekane ba lenyalo feela gare ga bao ba lego “Moreneng.”

Polelwana “Moreneng” le polelwana yeo e sepedišanago le yona e rego “wa Kriste” di bolela’ng? Paulo o bolela ka batho bao e bego e le ‘ba Kriste’ goba bao ba bego ba le “Moreneng” go Ba-Roma 16:8-10 le go Ba-Kolose 4:7. Ge o bala ditemana tšeo, o tla bona gore batho ba bjalo ke ‘badirišani ba rena,’ ‘babotegi,’ ‘bana babo rena ba ba rategago,’ ‘bahlanka ba ba botegago’ le ‘balata gotee le rena.’

Ke neng moo motho e bago ‘molata Moreneng’? Seo se direga ge a ikemišeditše go dira seo mohlanka a swanetšego go se dira gomme a ikgafa. Jesu o hlalosa ka gore: “Xe motho a rata xo nthšala moraxo, a ikxafê, a rwalê [kota ya gagwe ya tlhokofatšo, NW] ’me a ntatêlê.” (Mateo 16:24) Motho o thoma go latela Kriste le go ikokobeletša thato ya Modimo ka mo go feletšego ge a ineela go Modimo. Ka morago ga moo, o ithapela go kolobetšwa gomme a ba modiredi yo a kgethilwego yo a amogelwago ke Jehofa Modimo. * Ka gona-ge, go ‘tšea goba go tšewa Moreneng’ go bolela go nyalana le motho yo a bontšhitšego gore ka kgonthe ke modumedi, e lego “mohlanka [yo a ineetšego] wa Modimo le wa Morêna Jesu Kriste.”—Jakobo 1:1.

Motho yo a ithutago Beibele le Dihlatse tša Jehofa yo a bilego a dira tšwelopele e botse ya moya o swanetše go retwa. Lega go le bjalo, ga se a hlwa a ineela go Jehofa gotee le go ikemišetša go phela bophelo bja tirelo le boikgafo. O sa dutše a dira diphetogo tše di nyakegago. O swanetše go dira diphetogo tše dikgolo ka mo go feletšego tšeo di akaretšwago go beng Mokriste yo a ineetšego le go kolobetšwa pele a ka nagana ka phetogo e nngwe e kgolo bophelong, e bjalo ka lenyalo.

Na e be e tla ba mo go swanetšego gore Mokriste a tsene lefereyong le motho yo a bonagalago a dira tšwelopele e botse thutong ya gagwe ya Beibele—mohlomongwe ka maikemišetšo a go ema go ba go fihla a kolobetšwa pele le ka nyalana? Aowa. Maikemišetšo a morutwana wa Beibele e ka ba a fošagetšego ge e ba a lemoga gore Mokriste yo a ineetšego o nyaka go nyalana le yena eupša a ka se dire bjalo go ba go fihla ge a kolobeditšwe.

Gantši, motho e ba mogoeledi yo a sa kolobetšwago ka nako e lekanyeditšwego feela, go fihlela a tšwela pele go fihla ntlheng ya gore a kolobetšwe. Ka gona keletšo e lego ka mo godimo ya go nyala goba go nyalwa feela Moreneng ga se e sa kwagalego. Ka gona, go thwe’ng ge e ba motho a le nywageng ya go ka tsena lenyalong, a godišeditšwe lapeng la Bakriste, a be a dutše a le mafolofolo ka phuthegong ka nywaga e mentši e bile a hlankela e le mogoeledi yo a sa kolobetšwago? Ge e le gabotse, ke’ng seo se bego se mo šitiša go nea Jehofa bophelo bja gagwe ka go bontšha boineelo? Ke ka baka la’ng a dika-dika? Na o na le dipelaelo? Gaešita le ge e se yo a sa dumelego, go ka se bolelwe ka yena e le yo a lego “Moreneng.”

Keletšo ya Paulo mabapi le lenyalo ke ya go re hola. (Jesaya 48:17) Ge bao ba tlago go nyalana ka bobedi ba ineetše go Jehofa, tlemo ya bona lenyalong e na le motheo o tiilego wa moya. Ba na le ditekanyetšo le dipakane tše di swanago. Se se kgatha tema e kgolo tlemong e thabišago. Go feta moo, ka go ‘tšea goba go tšewa feela Moreneng,’ motho o bontšha potego ya gagwe e sa kwanantšhego go Jehofa gomme seo se lebiša ditšhegofatšong tša sa ruri, ka gobane ‘yo botho o hwetša Jehofa e le yo botho.’—Psalme 18:25.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 10 Go Bakriste ba tloditšwego bao Paulo a ba ngwaletšego mathomong, go ba ‘molata Moreneng’ go be go bile go akaretša go amogela go tlotšwa ga bona e le barwa ba Modimo le bana babo Kriste.

[Caption on page 31]

‘Yo botho o hwetša Jehofa e le yo botho’