Te ʼu Milakulo ʼa Sesu—Neʼe Hoko Moʼoni Koa?
Te ʼu Milakulo ʼa Sesu—Neʼe Hoko Moʼoni Koa?
“NEE natou avage [kia Sesu Kilisito] he hahai tokolahi nee ulusino ia natou he u temonio; pea nee lea tahi o ina kapu te u laumalie; pea nee ina fakamalolo ia natou fuape nee mahaki.” (Mateo 8:16) “Nee ala ake [Sesu] pea nee ina pupulai te matagi mo lea ki ai: ‘Fakalogologo! Pea mapunu!’ Nee puli te matagi pea nee to ai mo he totofu lahi.” (Maleko 4:39) Koteā takotou manatu ʼo ʼuhiga mo te ʼu fakamatala ʼaia? ʼE koutou faka tui koa neʼe ko he ʼu meʼa neʼe hoko moʼoni, peʼe ko he ʼu fagana pe ia?
Tokolahi ia ʼaho nei ʼe mole nātou tui neʼe hoko moʼoni te ʼu milakulo ʼa Sesu. ʼAki te poto fakatagata ʼo te temi nei, ohage ko te ʼu masini fakaʼaʼata ʼo te ʼu meʼa lalahi pea mo liliki, mo te ʼu kumi ʼaē ʼe fai ʼi te ʼatulaulau, pea mo te ʼu kumi ʼo te ʼu agaaga ʼo totatou sino, kua tui gataʼa ai te hahaʼi ki he ʼu milakulo pea mo he ʼu gāue neʼe fakahoko e te ʼAtua.
Maʼa ʼihi ko te ʼu milakulo ʼa Sesu ʼe ko he ʼu fakamatala pe ia neʼe faʼu. Ohage ko te tagata faitohi ʼe ina ʼui ʼi tana tohi ʼe ina sivisivi ai te “ ʼuhiga moʼoni” ʼo Sesu, ko te ʼu fakamatala ki te ʼu milakulo ʼa Kilisito ʼe ko he ʼu meʼa pe ia moʼo faka mafola ia te Lotu Faka Kilisitiano.
ʼI te manatu ʼa ʼihi, ko te ʼu milakulo ʼa Sesu ʼe ko he ʼu kākā ia. ʼI ʼihi temi neʼe lau ai ko Sesu neʼe ina kākāʼi te hahaʼi. Ohage ko tona ʼui e te tagata ko Justin le Martyr ʼo te lua sēkulō ʼo totatou temi, ko nātou ʼaē nātou fia faka lākahalaʼi ia Sesu “neʼe nātou higoaʼi ia ia ko he tagata gaohi meʼa fakamanamana pea neʼe ina kākāʼi te hahaʼi.” ʼE ʼui e ʼihi ko Sesu “neʼe mole ina fakahoko
tana ʼu milakulo ʼi tona ʼuhiga polofeta Sutea, kae neʼe ko he tagata gaohi meʼa fakamanamana, ko he tahi neʼe kau ʼi te fale lotu pagani.”Te Fakamahino ʼo Te Kupu Milakulo
ʼE lagi koutou manatu anai ʼe hā ʼi te ʼu manatu lotolotolua ʼaia te tupuʼaga tāfito ʼo te mole faʼa tui ʼa te hahaʼi ki te ʼu milakulo. ʼE faigataʼa kia nātou, pea ʼe mole feala hanatou tui neʼe fakahoko te ʼu gāue ʼaia e he mālohi makehe. Neʼe ʼui fēnei e te tūpulaga ʼe mole tui ʼe maʼuli moʼoni te ʼAtua: “Neʼe mole hoko te ʼu milakulo.” Neʼe ina fai te ʼu palalau ʼaē neʼe fai e te tagata ko David Hume, te filosofia mai Ekosi ʼo te 18 sēkulō, ʼaē neʼe ina tohi fēnei: “Ko te milakulo ʼe fakafeagai ʼaupito ki te ʼu lao ʼo te natula.”
Kae tokolahi ʼe nātou tokakaga ʼo mole nātou ʼui ʼe mole feala ke hoko ʼihi ʼu gāue makehe. Ko te tohi The World Book Encyclopedia ʼe ina ʼui ko te milakulo “ ʼe ko he meʼa ʼe mole feala ke fakamahino ʼaki te natula.” ʼAki te fakamahino ʼaia, ʼe tou ʼui anai ʼi he ʼu sēkulō ki muʼa atu, ko “he ʼu milakulo” te ʼalu ʼa te tagata ki te māhina, te ʼu telefoni ʼaē ʼe feʼāveʼaki, pea mo te mulimuli ʼa te ʼu folau vaka ki te ʼu satelite. ʼE mahino ia ʼe mole fakapotopoto te ʼui ʼaē ko te ʼu milakulo ʼe mole feala ke hoko heʼe mole feala ke tou fakamahino ʼaki te poto ʼo totatou temi.
Kapau ʼe tou vakaʼi he ʼu fakamoʼoni ʼi te Tohi-Tapu ʼo ʼuhiga mo te ʼu milakulo ʼa Sesu Kilisito, koteā anai ka tou ako? Neʼe hoko moʼoni koa te ʼu milakulo ʼa Sesu?