Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Ka Ithuta’ng Mehlolong Ya Jesu?

O Ka Ithuta’ng Mehlolong Ya Jesu?

O Ka Ithuta’ng Mehlolong Ya Jesu?

O KA makatšwa ke go tseba gore dipego tša Beibele tša bophelo bja Jesu lefaseng ga se tša ka tša diriša lentšu la leleme la setlogo bakeng sa “mohlolo.” Lentšu la Segerika (dyʹna·mis) leo ka dinako tše dingwe le fetolelwago e le “mohlolo,” ka go lebanya le bolela gore “matla.” (Luke 8:46) Le ka ba la fetolelwa e le ‘bokgoni’ goba ‘ditiro tše matla.’ (Mateo 11:20; 25:15) Go ya ka seithuti se sengwe, lentšu le la Segerika “le gatelela ditiro tše matla tšeo di dirilwego, gomme ka mo go kgethegilego le gatelela matla ao di dirilwego ka ona. Tiragalo e hlaloswa bakeng sa go gatelela matla a Modimo a šomago.”

Lentšu le lengwe la Segerika e lego (teʹras) gantši le fetolelwa e le ‘pontšho’ goba ‘semaka.’ (Johane 4:48; Ditiro 2:19) Lentšu le le gatelela mafelelo ao a bago gona go babogedi. Gantši, lešaba gotee le barutiwa ba Jesu ba be ba makatšwa le go tlabja ke ditiro tša Jesu tše matla.—Mareka 2:12; 4:41; 6:51; Luka 9:43.

Lentšu la boraro la Segerika e lego (se·meiʹon) leo le bolelago ka mehlolo ya Jesu le bontšha gore ke “seka.” Seithuti Robert Deffinbaugh se bolela gore, le “lebiša tlhokomelo go kwešišo e tseneletšego ya lentšu mohlolo.” Se oketša ka gore: “Seka ke mohlolo woo o utollago therešo ka Morena wa rena Jesu.”

Na ke Bofora Goba ke Matla a Tšwago go Modimo?

Beibele ga e hlalose mehlolo ya Jesu e le maano goba bofora bjo bo hlametšwego go thabiša batho. E be e le dipontšho tša “boxolo bya Modimo,” go etša tabeng ya mošemane yoo Jesu a ilego a leleka moya o mobe go yena. (Luka 9:37-43) Na ditiro tše bjalo tše matla di be di ka se kgonege go Modimo yo Matla ohle—Yena yo a hlalositšwego e le yo a nago le “matla a maxolo”? (Jesaya 40:26) Ga go bjalo le gatee!

Dipego tša Ebangedi di bolela ka mehlolo ya Jesu e ka bago 35. Eupša palo-moka ya mehlolo ya gagwe ga e tsebje. Ka mohlala, Mateo 14:14 e re: “Jesu xe a tšwêlêla, a bôna lešaba le lentši la batho, a ba šôkêlwa, a fodiša balwetši ba bôná.” Ga re botšwe gore ke balwetši ba bakae bao a ilego a ba fodiša ka nako yeo.

Ditiro tše bjalo tše matla e be e le tša bohlokwa go seo Jesu a bego a se bolela ge a be a re ke yena Morwa wa Modimo, Mesia yo a holofeditšwego. Mangwalo a ile a tloga a bontšha gore matla ao a tšwago go Modimo a ile a dira gore Jesu a kgone go dira mehlolo. Moapostola Petro o ile a bolela ka Jesu e le “monna eo Modimo a mo tsebaditšexo mo xo lena ka ditirô tše matla le ka mehlôlô le ka diká tša xo mo hlatsêla tše Modimo a di dirilexo ka Yêna xare xa lena, lena beng Le a di tseba.” (Ditiro 2:22) Nakong e nngwe, Petro o ile a bontšha gore ke “[Jesu] Yo Modimo a mo tloditšexo ka Môya-mokxêthwa le ka matla, a tšama a sétša batho, à fodiša bohle ba xo katakêlwa ke Diabolo, xobane Modimo ó be a na le Yêna.”—Ditiro 10:37, 38.

Mehlolo ya Jesu e be e tswalana kgaufsi le molaetša wa gagwe. Mareka 1:21-27 e utolla tsela yeo batho ba ilego ba arabela ka yona go thuto ya Jesu le go o mongwe wa mehlolo ya gagwe. Mareka 1:22 e bolela gore mašaba a ile a “tlabêxa ka thutô ya xaxwe,” gomme temana 27 e bontšha gore batho ba ile ba “thšoxa” ge a be a raka motemona. Ditiro tša Jesu gotee le molaetša wa gagwe di ile tša nea bohlatse bja gore e be e le yena Mesia yo a holofeditšwego.

Jesu ga se a fo bolela gore ke yena Mesia; eupša ka mantšu a gagwe gotee le ka ditiro tše dingwe, matla a tšwago go Modimo ao a bonagaditšwego mehlolong ya gagwe a ile a nea bohlatse bja gore ka kgonthe ke yena Mesia. Ge go be go rotoga dipotšišo tša mabapi le tema yeo a e kgathago le gore o romilwe ke mang, Jesu o ile a araba ka sebete a re: “Xe e le Nna ke na le bohlatse byo bo fetaxo byoo bya Johane [mokolobetši]; xobane medirô ye Tate a nneilexo yôna xore ke e phêthê, yôna medirô yé ke e diraxo, e hlatsêla Nna xore Tate ó nthomile.”—Johane 5:36.

Bohlatse bja go ba ga Yona ya Kgonthe

Ke ka baka la’ng re ka kgodišega gore mehlolo ya Jesu e bile ya kgonthe? Ela hloko bjo bongwe bja bohlatse bja go ba ga yona ya kgonthe.

Ge a be a dira ditiro tša gagwe tše matla, Jesu ga se a ka a lebiša tlhokomelo go yena ka noši. O ile a kgonthišetša gore mafelelo a mohlolo le ge e le ofe e be e le gore Modimo a newe theto le letago. Ka mohlala, pele ga ge a ka fodiša monna wa sefofu, Jesu o ile a gatelela gore o be a tla mo fodiša “xore mo xo yêna xo bônaxatšwê medirô ya Modimo.”—Johane 9:1-3; 11:1-4.

Ka go fapana le bafori, bo-ramaleatlana le bao ba fodišago ka tumelo, Jesu ga se a ka a diriša go fefeanya, boradia, dipontšho tše di kgahlišago kudu, boloi bja maleatlana goba ditirelo tša go tšewa ke maikwelo. Ga se a ka a diriša tumela-khwele goba dilo tšeo go naganwago gore ke tše kgethwa. Ela hloko tsela e botho yeo ka yona Jesu a ilego a fodiša banna ba babedi ba difofu. Pego e re: “Jesu a ba šôkêlwa, a kxwatha mahlô a bôná, ba napa ba bôná è sa le semetseng; ’me ba mo latêla.” (Mateo 20:29-34) Ga go na tirelo, moletlo goba dipontšho tša boikgantšho tšeo di ilego tša akaretšwa. Jesu o ile a dira ditiro tša gagwe tša mehlolo phatlalatša, gantši pele ga dihlatse tše dintši. Ga se a ka a diriša mabone, sethala goba didirišwa tše di kgethegilego. Ka mo go fapanego, yeo go thwego ke mehlolo ya mehleng yeno gantši ga e na bohlatse.—Mareka 5:24-29; Luka 7:11-15.

Jesu ka dinako tše dingwe o be a lemoga tumelo ya bao ba bego ba holwa ke mehlolo ya gagwe. Eupša go se be ga motho le tumelo ga se gwa ka gwa thibela Jesu go dira mohlolo. Ge a be a le Kaperenaume kua Galilea, batho ba ile ba “tliša ba bantši ba ba naxo le meôya e mebe; ’me Jesu a lêlêka meôya yeo e mebe ka xo bolêla le yôna, a fodiša bohle ba ba babyaxo.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)—Mateo 8:16.

Mehlolo ya Jesu e be e direlwa go kgotsofatša dinyakwa tša batho tša kgonthe tša nama, e sego go kgotsofatša kganyogo ya babogedi ya go nyaka go tseba. (Mareka 10:46-52; Luka 23:8) Le gona Jesu ga se a ka a dira mehlolo bakeng sa go ikhola ka tsela le ge e le efe.—Mateo 4:2-4; 10:8.

Go Thwe’ng ka Dipego tša Ebangedi?

Ditherešo tša mabapi le mehlolo ya Jesu di fetišeditšwe go rena ka dipego tše nne tša Diebangedi. Na go na le mabaka ao ka ona re ka ithekgago ka dipego tše ge re dutše re hlahloba go ba ga kgonthe ga mehlolo yeo e dirilwego ke Jesu? Ee, a gona.

Bjalo ka ge go šetše go boletšwe, mehlolo ya Jesu e be e dirwa phatlalatša, pele ga dihlatse tše dintši. Diebangedi tša mathomo di ngwadilwe nakong ya ge bontši bja dihlatse tšeo bo be bo sa dutše bo phela. Ge e le mabapi le go botega ga bangwadi ba Ebangedi, puku ya The Miracles and the Resurrection e re: “Go bea bangwadi ba diebangedi molato wa go fihla ditherešo tša histori ka dikanegelo tše dintši tša ditiro tšeo go thwego ke mehlolo ka morero wa go tšwetša pele ditumelo tša bodumedi e be e tla ba go hloka toka mo go lego molaleng. . . . Ba be ba ikemišeditše go ba babegi ba botegago.”

Baganetši ba ba-Juda ba Bokriste ga se ba ka ba belaela ditiro tše matla tšeo di bego di hlaloswa ka Diebangeding. Ba ile ba fo belaela matla ao di bego di dirwa ka ona. (Mareka 3:22-26) Gaešita le bantšha-diphošo bao ba bilego gona ka morago ga se ba ka ba kgona go ganetša mehlolo ya Jesu ka tsela e atlegago. Ka mo go fapanego, lekgolong la pele le la bobedi la nywaga C.E., go be go e na le ditšhupetšo tša histori tša ditiro tša mehlolo tšeo Jesu a ilego a di dira. Go molaleng gore re na le mabaka a kwagalago a go lebelela dipego tša Ebangedi tša mehlolo ya gagwe e le tša kgonthe.

Motho yo a Bego a Dira Mehlolo

Go hlahloba mehlolo ya Jesu e be e tla ba mo go sa felelago ge e ba go be go theilwe feela dipolelong tšeo di kwagalago tša mabapi le go ba ga yona ya kgonthe. Ge di hlalosa ditiro tša Jesu tše matla, Diebangedi di utolla monna yo a nago le maikwelo a tseneletšego le kwelobohloko e sa bapetšwego, yo a nago le kgahlego e tseneletšego ka katlego ya magagabo.

Nagana ka taba ya molephera yo a ilego a batamela Jesu a kgopela a le tlalelong a re: “Xe O ka rata, O ka kxôna xo mphodiša!” ‘Ka ge a be a mo kwela bohloko,’ Jesu o ile a otlolla seatla sa gagwe a swara molephera, gomme a re: “Ke rata fao; fôla!” Monna yo o ile a fola le semeetseng. (Mareka 1:40-42) Ka gona Jesu o ile a bontšha kwelobohloko yeo e ilego ya mo tutueletša go diriša matla a tšwago go Modimo bakeng sa go dira mehlolo.

Go diregile’ng ge Jesu a be a gahlana le molokeloke o yago dirapeng o tšwago motseng wa Naini? Lesogana leo le hlokofetšego e be e le lona morwa a nnoši wa mohlologadi. ‘Ka ge a be a mo kwela bohloko,’ Jesu o ile a batamela mosadi gomme a re go yena: “Se llê!” Ke moka a tsošetša morwa wa gagwe bophelong.—Luka 7:11-15.

Thuto e homotšago yeo e ka hwetšwago mehlolong ya Jesu ke gore o be a ‘kwela batho bohloko’ gomme o ile a dira dilo bakeng sa go ba thuša. Eupša mehlolo e bjalo ga e fo ba histori. Ba-Hebere 13:8 e re: “Kriste Jesu ké wa maabane, le wa lehono; ’me e tlo ba Yêna wa neng le neng.” Gabjale o buša e le Kgoši legodimong, o ikemišeditše e bile o kgona go diriša matla a gagwe ao a a neilwego ke Modimo a go dira mehlolo ka tsela e tseneletšego kudu go feta nakong ya ge a be a le lefaseng e le motho. Go se go ye kae, Jesu o tla a diriša go fodiša batho ba kwago. Dihlatse tša Jehofa di tla thabela go go thuša go ithuta mo go oketšegilego ka tebelelo ye yeo e kgahlišago ya bokamoso.

[Caption on page 5]

Mehlolo ya Jesu e be e le pontšho ya “boxolo bya Modimo”

[Caption on page 7]

Jesu e be e le monna wa maikwelo a tseneletšego