Lepota Jehovovega stvarstva

‚Ne poletje ne zima ne bosta prenehala‘

V PUŠČAVI žgoče sonce neusmiljeno pripeka. Na drugih koncih zemlje pa po mrzli zimi prinaša toploto. Res, sončeva toplota je eden od glavnih dejavnikov, ki vplivajo na podnebne razmere in letne čase.

Značilnosti posameznih letnih časov se od enega področja na zemlji do drugega razlikujejo. Toda kako letni časi vplivajo na vas? Ali se veselite poživljajoče spomladanske svežine, ko se začnejo drevesa in cvetlice prebujati? Kakšni občutki vas prevevajo, ko pomislite na prijetne poletne večere? Ali uživate v svežih jesenskih dnevih, ko lahko opazujete omamno lepe spreminjajoče se barve listja? Ali vas pomirja pogled na zasnežen gozd?

Kaj pa letne čase povzroča? Na kratko povedano, naklon Zemlje. Njena vrtilna os je glede na ravnino njenega tira okoli Sonca nagnjena za približno 23,5 stopinje. Če Zemljina os ne bi bila nagnjena, letnih časov ne bi bilo. Podnebne razmere bi bile ves čas enake. Vse to pa bi vplivalo na rast in razvoj rastlin ter na njihov ciklus pridelovanja.

Ni težko videti, da se za tem menjavanjem letnih časov skriva Stvarnikova roka. Psalmist je za Boga Jehova povsem primerno rekel: »Ti si določil vse meje zemlji, poletje in zimo napravil si ti.« (Psalm 74:17, poudarili mi.) *

Gledano z Zemlje so nebesna telesa nezmotljivi kazalci letnih časov. Ko je Bog ustvaril naš sončni sistem, je odredil: »Bodo naj luči na raztežju nebeškem, [. . .] in naj bodo za znamenja ter določujejo čase, dneve in leta.« (1. Mojzesova 1:14) V letu dni pride Zemlja na svoji poti okrog Sonca dvakrat v tak položaj, da ima človek, ki stoji opoldne na ekvatorju, sonce točno nad seboj. Temu pravimo enakonočje, in v mnogih deželah enakonočje zaznamuje začetek pomladi in jeseni. Med enakonočjem sta obdobji svetlobe in teme po vsej Zemlji skoraj enako dolgi.

Obstoj in pojav letnih časov pa ni povezan le z gibanjem in položajem nebesnih teles. Letni časi, podnebje in vreme so med seboj močno povezani v kompleksen sistem, ki vzdržuje življenje. Ko sta krščanski apostol Pavel in njegov spremljevalec Barnaba govorila prebivalcem Male Azije – od katerih so se mnogi zelo dobro spoznali na kmetijstvo in pridelovanje hrane – sta dejala, da je Bog tisti, ki ‚jim daje z neba dež in rodovitne čase in napolnjuje njihova srca z jedjo in veseljem‘. (Dejanja 14:14–17)

Čudovit proces fotosinteze vzdržuje pri življenju rastline, ki rastejo na kopnem, in fitoplankton, ki ga najdemo v morju. Zaradi tega se trenutna prehranjevalna veriga in bioraznolikost na zapletene načine odzivata na podnebje in vreme. Pavel je ustrezno opozoril na vlogo, ki jo ima pri vsem tem Jehova, ko je rekel: »Zemlja, katera pije dež, ki često nanjo pada, in rodi koristno zelišče tistim, zaradi katerih se tudi obdeluje, dobiva blagoslov od Boga.« (Hebrejcem 6:7)

Beseda »blagoslov« dobi povsem nov pomen, če se za trenutek ustavimo in razmislimo o tem, kaj se dogaja tam, kjer pomlad prinese s seboj zmerne temperature, daljše dneve,  več sončne svetlobe in blagodejno deževje. Rože vzcvetijo in žuželke pridejo iz svojih zimskih zavetišč, pripravljene, da oprašijo rastline. Ptice, kot je modra šoja, ki jo vidite na sliki, napolnijo gozdove z barvami in petjem, tako da pokrajina kar zaživi. Utrip življenja je vse živahnejši in organizmi nadaljujejo svoj življenjski cikel rojstev, ponovnih rojstev in rasti. (Visoka pesem 2:12, 13) Vse to je predpriprava za žetev, ki pride na vrsto pozno poleti ali jeseni. (2. Mojzesova 23:16)

To, kako je Jehova umestil Zemljo, da je s tem poskrbel za dan in noč, letne čase ter za setev in žetev, odlično pričuje o njegovih delih. Povsem smo prepričani, da bo za zimo nastopilo poletje. Navsezadnje je sam Bog obljubil: »Dokler bo trajala zemlja – ne setev ne žetev, ne mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne dan ne noč ne bodo prenehali.« (1. Mojzesova 8:22, SSP)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/sliki na strani 9]

Satelit, bistven za življenje

Luna že od nekdaj navdihuje in osuplja ljudi. Toda ali ste vedeli, da Luna vpliva tudi na letne čase? Njena prisotnost pomaga uravnavati nagnjenost Zemlje oziroma stopnjo naklona njene vrtilne osi. To je »nadvse pomembno, saj tako na Zemlji vladajo razmere, zaradi katerih je na njej mogoče živeti«, pravi znanstveni pisec Andrew Hill. Če ob Zemlji ne bi bilo velikega naravnega satelita, ki bi stabiliziral nagnjenost njene osi, bi temperatura toliko narasla, da na njej najverjetneje ne bi bilo mogoče več živeti. Zato je skupina astronomov sklenila: »Na Luno lahko gledamo kot na Zemljin potencialni regulator podnebja.« (Psalm 104:19)

[Vir slike]

Luna: U.S. Fish & Wildlife Service, Washington, D.C./Bart O’Gara

[Slika na strani 9]

Kamele (Severna Afrika in Arabski polotok)