Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehovov sklep se gotovo izvrši

Jehovov sklep se gotovo izvrši

Jehovov sklep se gotovo izvrši

»Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti [. . .]. Prosi me, in narode ti dam v dediščino.« (PSALM 2:7, 8)

1. Zakaj se Božji namen razlikuje od namena narodov?

BOG JEHOVA ima s človeštvom in zemljo namen. Tudi narodi imajo svoj namen. Toda ta namena se zelo razlikujeta. Kaj takega je tudi pričakovati, saj Bog pravi: »Kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« To, kar se je Bog namenil, se bo gotovo izpolnilo, saj sam tudi pravi: »Kakor pada dež ali sneg z neba in se ne vrača tja, temuč napaja zemljo ter jo dela rodovitno, da iz nje raste, da daje seme sejalcu in lačnemu kruh: tako bode beseda moja, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:9–11)

2., 3. Kaj je jasno razvidno iz drugega psalma, toda katera vprašanja se postavljajo?

2 To, da se bo Božji namen glede mesijanskega kralja izpolnil, je jasno razvidno iz drugega psalma. Njegov pisec David, kralj staroveškega Izraela, je po Božjem navdihnjenju napovedal poseben čas, ko bodo narodi hrumeli. Njihovi vladarji se bodo vzdignili zoper Boga Jehova in njegovega Maziljenca. Toda psalmist je tudi zapel: »Oznanim naj vam sklep: GOSPOD mi je rekel: Sin moj si ti [. . .]. Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.« (Psalm 2:7, 8)

3 Kaj Jehovov sklep naznanja narodom? Kako vpliva na človeštvo na splošno? Zares, kaj to pomeni za vse bogaboječe bralce drugega psalma?

Hrumenje narodov

4. Kako bi povzeli glavne misli iz Psalma 2:1, 2?

4 Psalmist v začetku pesnitve opozori na ravnanje narodov in njihovih vladarjev, ko zapoje: »Zakaj hrumé narodi in ljudstva si izmišljajo prazne reči? Vzdigujejo se kralji zemlje in knezi se skupaj posvetujejo zoper GOSPODA in zoper Maziljenca njegovega.« (Psalm 2:1, 2) *

5., 6. Katere »prazne reči« si ljudstva »izmišljajo«?

5 Katere »prazne reči« pa si »izmišljajo« današnja ljudstva? Namesto da bi sprejeli Božjega Maziljenca, Mesija oziroma Kristusa, si narodi še naprej »izmišljajo« oziroma razmišljajo o tem, kako bi za vedno obdržali svojo oblast. Te besede iz drugega psalma so se izpolnile tudi v prvem stoletju n. š., ko sta judovska in rimska oblast skupno nastopili proti Jezusu Kristusu, ki ga je Bog določil za kralja, ter ga umorili. V večjem obsegu pa so se začele izpolnjevati leta 1914, ko je bil Jezus postavljen za nebeškega Kralja. Od takrat niti ena zemeljska politična organizacija ni priznala Božjega ustoličenega Kralja.

6 Kaj pa je mišljeno s psalmistovim vprašanjem ‚Zakaj si ljudstva izmišljajo prazne reči‘? Prazen je njihov namen. Ta je jalov in obsojen na neuspeh. Na zemlji ne morejo zagotoviti miru in sloge. Kljub temu gredo v svojih dejanjih tako daleč, da nasprotujejo Božjemu vladanju. Pravzaprav so se v svojem sovraštvu združeno vzdignili v posvet zoper Najvišjega in njegovega Maziljenca. Kakšna nespametnost!

Jehovov zmagoviti kralj

7. Kako so Jezusovi zgodnji sledilci v molitvi naobrnili besede iz Psalma 2:1, 2?

7 Jezusovi sledilci so besede iz Psalma 2:1, 2 naobrnili na Jezusa. Ko so jih zaradi vere preganjali, so molili: »O Gospod [Jehova], ti si Bog, ki si ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih; ki si rekel po svetem Duhu z usti našega očeta Davida, hlapca svojega: ‚Zakaj se togote pogani in ljudstva izmišljajo prazne reči? Postavljajo se kralji zemlje in poglavarji se zbirajo zoper Gospoda in zoper Maziljenca njegovega‘. Kajti zbrali so se zares v tem mestu zoper svetega Služabnika tvojega, Jezusa, ki si ga pomazilil, Herod [Antipa] in Poncij Pilat s pogani in ljudstvom Izraelovim.« (Dejanja 4:24–27; Lukež 23:1–12) * Da, v prvem stoletju so se zarotili proti Božjemu maziljenemu služabniku Jezusu. Toda ta psalm je imel še eno izpolnitev stoletja kasneje.

8. Kako se Psalm 2:3 nanaša na današnje narode?

8 Ko je staroveškemu Izraelu vladal človeški kralj, denimo David, so se poganski narodi in vladarji zbrali zoper Boga in njegovega maziljenca na prestolu. Kaj pa danes? Današnji narodi se nočejo podrediti Jehovovim in Mesijevim zahtevam. Zato je zanje slikovito rečeno, da govorijo: »Raztrgajmo njih vezi in s sebe vrzimo njih spone!« (Psalm 2:3) Za vladarje in narode je bilo torej napovedano, da se bodo upirali vsakršnim omejitvam, ki jih postavljata Bog in njegov Maziljenec. Seveda pa bo vsako njihovo prizadevanje, da raztrgajo takšne vezi in odvržejo takšne spone, neuspešno.

Jehova jih zasmehuje

9., 10. Zakaj Jehova zasmehuje narode?

9 Jehova ni prav nič zaskrbljen, ko državni vladarji težijo k uveljavitvi lastne suverenosti. Drugi psalm nadaljuje: »On, ki stoluje v nebesih, se smeje, zasmehuje jih Gospod.« (Psalm 2:4) Bog svoj namen uresničuje, kot da teh vladarjev sploh ne bi bilo. Njihovi predrznosti se smeje in jih zasmehuje. Pusti jim, naj se kar bahajo s svojimi namerami. Zanj so predmet posmeha. Smeje se njihovemu neuspešnemu nasprotovanju.

10 David glede sovražnih ljudi in narodov še na nekem drugem mestu v svojih psalmih poje: »Ti torej, GOSPOD Bog nad vojskami, Bog Izraelov, zbúdi se, da obiščeš vse poganske narode, naj se ti ne smili ne eden hudodelcev verolomnih. Vračajo se zvečer, renče kakor psi in okrog tekajo po mestu. Glej, iz ust jim vre hudo, meči so v njih ustnah, kajti: Kdo sliši? pravijo. Ti pa, GOSPOD, se jim boš smejal, zasmehoval boš vse tiste narode.« (Psalm 59:5–8) Jehova se smeje narodom, ki se bahajo in blodijo v svojem nespametnem nasprotovanju.

11. Kaj se zgodi, ko narodi skušajo preprečiti Božji namen?

11 Besede iz drugega psalma nam okrepijo vero, da lahko Bog reši vsakršno težavo. Lahko smo prepričani, da vedno izpolni svojo voljo in nikoli ne zapusti svojih zvestovdanih služabnikov. (Psalm 94:14) Kaj se torej zgodi, ko skušajo narodi preprečiti Jehovov namen? Psalm pravi, da jih Bog »ogovori v jezi svoji«, kakor bi govoril z bobnečim glasom strahovitega groma. Še več, »v srdu svojem jih prestraši«, kot če bi vanje silovito udaril s strelo. (Psalm 2:5)

Bog je že postavil kralja

12. Na katero ustoličenje se nanaša Psalm 2:6?

12 To, kar Jehova naprej pove po psalmistu, narode nedvomno zbega. Bog objavi: »Jaz pa sem vendar postavil kralja svojega na Sionu, na gori svetosti svoje.« (Psalm 2:6) Gora Sion je bil grič v Jeruzalemu, kjer je bil David postavljen za kralja čez ves Izrael. Toda mesijanski kralj ne bo sedel na prestolu v tem mestu niti kje drugje na zemlji. Jehova je pravzaprav Jezusa Kristusa že postavil za svojega izbranega mesijanskega kralja na nebeški gori Sion. (Razodetje 14:1)

13. Katero zavezo je Jehova sklenil s svojim Sinom?

13 Mesijanski kralj zdaj spregovori. Tako pravi: »Oznanim naj vam sklep: GOSPOD [Bog Jehova, ki je s svojim Sinom sklenil zavezo za Kraljestvo] mi je rekel: Sin moj si ti, jaz sem te danes rodil.« (Psalm 2:7) In prav o tej kraljestveni zavezi je govoril Kristus, ko je svojim apostolom dejal: »Vi ste tisti, ki ste v mojih preizkušnjah vztrajali z menoj. In z vami sklepam zavezo za kraljestvo, kakor jo je moj Oče sklenil z menoj.« (Lukež 22:28, 29NW)

14. Zakaj lahko rečemo, da ima Jezus nesporno pravico do kraljevega naziva?

14 Kot je bilo napovedano v Psalmu 2:7, je Jehova res priznal Jezusa za svojega Sina. To je storil takrat, ko se je Jezus krstil, pa tudi tako, da ga je obudil v duhovno življenje. (Marko 1:9–11; Rimljanom 1:4; Hebrejcem 1:5; 5:5) Da, kralj nebeškega Kraljestva je Božji edinorojeni Sin. (Janez 3:16) Jezus ima kot potomec kralja Davida nesporno pravico do kraljevega naziva. (2. Samuelova 7:4–17; Matevž 1:6, 16) Bog, kot beremo v tem drugem psalmu, svojemu Sinu pravi: »Prosi me, in narode ti dam v dediščino in kraje zemlje v posest tvojo.« (Psalm 2:8)

15. Zakaj Jezus prosi, da bi dobil narode v dediščino?

15 Kralj, Božji lastni Sin, je po položaju takoj za Jehovom. Je tisti, ki se je v Jehovovih očeh izkazal preizkušenega, zvestovdanega in zanesljivega. Poleg tega ima pravico do dediščine, saj je Božji Prvorojenec. Zares, Jezus Kristus je »podoba Boga nevidnega, prvorojenec vse stvaritve«. (Kološanom 1:15) Vse, kar mora storiti, je, da prosi Boga, in ta mu ‚da narode v dediščino in kraje zemlje v posest‘. Jezus ga to prosi, ker je ‚njegovo veselje pri človeških otrocih‘ in ker si močno želi izpolniti voljo nebeškega Očeta glede zemlje in človeštva. (Pregovori 8:30, 31SSP)

Kaj je Jehova sklenil zoper narode

16., 17. Kaj se bo zgodilo z narodi glede na to, kar piše v Psalmu 2:9?

16 Drugi psalm se torej izpolnjuje zdaj, med nevidno navzočnostjo Jezusa Kristusa, zato nas zanima, kaj se bo zgodilo z narodi. Kralj bo kmalu izvršil Božjo objavo, ki se glasi: »Zdrobiš jih [narode] s palico železno [z železnim žezlom, NW], kakor prsteno posodo jih razbiješ.« (Psalm 2:9)

17 Kraljevo žezlo je bilo v starih časih znamenje vladarske oblasti. Nekatera žezla so bila iz železa, kakor tudi v tem psalmu omenjeno žezlo. Tukaj uporabljena govorna figura tako prikazuje, s kakšno lahkoto bo kralj Kristus uničil narode. Če se namreč z železnim žezlom silovito udari po lončeni posodi, se ta povsem zdrobi.

18., 19. Kaj bi morali kralji zemlje storiti, da bi si pridobili Božje odobravanje?

18 Ali se državni vladarji nikakor ne morejo ogniti takšnemu pogubnemu uničenju? Lahko se, saj jih psalmist poziva z naslednjimi besedami: »Zdaj torej, o kralji, bodite pametni, dajte se poučiti, o zemlje sodniki!« (Psalm 2:10) Kralje se prosi, naj pozorno razmislijo, naj bodo razumni. Razmisliti bi morali, kako prazni so njihovi načrti v primerjavi s tem, kar bo Božje kraljestvo storilo v korist človeštva.

19 Če bi si kralji zemlje hoteli pridobiti Božje odobravanje, bi morali spremeniti svoje ravnanje. Opomnjeni so, naj ‚v svetem strahu služijo GOSPODU in se radujejo s trepetom‘. (Psalm 2:11) Kaj bi se zgodilo, če bi tako ravnali? Namesto da bi hrumeli oziroma bili vznemirjeni, bi se lahko veselili obetov, ki bi jim jih zagotovil mesijanski kralj. Zemeljski vladarji bi morali opustiti ponos in ošabnost, ki ju kažejo pri vladanju. Poleg tega bi se morali brez odlašanja spremeniti in uvideti, da je Jehovovo vladanje zares najvišje in neprimerljivo ter da imata Jehova in mesijanski kralj neustavljivo moč.

»Poljubite Sina«

20., 21. Kaj pomeni ‚poljubiti Sina‘?

20 V nadaljevanju drugega psalma lahko preberemo prijazno vabilo, namenjeno vladarjem narodov. Namesto da se posvetujejo, kako bi nasprotovali, se jim svetuje: »Poljubite Sina, da se [Bog Jehova] ne razsrdi in ne poginete na potu, ker skoraj se razvname jeza njegova.« (Psalm 2:12a) Vrhovnega gospoda Jehova bi se moralo ubogati, ko izda sklep. Ko je Bog svojega Sina ustoličil, bi si morali vladarji zemlje nehati ‚izmišljevati prazne reči‘. Kralja bi morali takoj priznati in ga povsem ubogati.

21 Zakaj ‚poljubiti Sina‘? V času pisanja tega psalma je bil poljub izraz prijateljstva in z njim so gostitelji izkazovali dobrodošlico gostom, ki naj bi uživali njihovo gostoljubje. Poljub bi bil lahko tudi znak vdanosti ali zvestobe. (1. Samuelova 10:1) Bog v tej vrstici drugega psalma narodom zapoveduje, naj poljubijo oziroma pozdravijo njegovega Sina kot maziljenega Kralja.

22. Katero svarilo bi morali vladarji narodov vzeti resno?

22 Tisti, ki nočejo priznati oblasti Kralja, ki ga je izbral Bog Jehova, žalijo samega Boga. Takšni zanikajo njegovo vesoljno vrhovnost in oblast ter to, da je zmožen izbrati Kralja, ki je za človeštvo najboljši vladar. Vladarje narodov bo nenadoma doletel Božji srd, medtem ko si bodo še prizadevali izpeljati svoje načrte. »Skoraj se razvname jeza njegova«, vzplamtela bo hitro in neustavljivo. Državni vladarji bi morali hvaležno prisluhniti temu svarilu in ravnati v skladu z njim. To bi zanje pomenilo življenje.

23. Kaj imajo posamezniki še čas storiti?

23 Ta pretresljivi psalm se sklene takole: »Blagor vsem, ki imajo v njem [Jehovu] zavetje svoje!« (Psalm 2:12b) Posamezniki imajo še vedno čas, da pridejo na varno. To velja celo za posamezne vladarje, ki podpirajo načrte narodov. Pribežijo lahko k Jehovu, ki omogoča zaščito pod kraljestveno vlado. Toda ukrepati morajo, preden bo Mesijansko kraljestvo uničilo narode, ki mu nasprotujejo.

24. Kako lahko živimo bolj zadovoljno celo v tem težav polnem svetu?

24 Če marljivo preučujemo Sveto pismo in v življenju udejanjamo njegove nasvete, lahko že zdaj v tem težav polnem svetu živimo bolj zadovoljno. Z upoštevanjem teh nasvetov se lahko veselimo srečnejših družinskih odnosov ter smo osvobojeni mnogih skrbi in strahov, ki težijo ljudi. Če živimo po biblijskih smernicah, smo lahko prepričani, da ugajamo Stvarniku. Samo Vrhovni gospod vesolja nam lahko zagotovi ‚sedanje življenje in prihodnje‘, ko bo zemljo očistil tistih, ki zavračajo kraljestveno vlado in s tem nasprotujejo temu, kar je prav. (1. Timoteju 4:8)

25. Kateri dogodek lahko pričakujemo v našem času glede na to, da se bo Jehovov sklep zagotovo izvršil?

25 Jehovov sklep se bo gotovo izvršil. Bog je naš Stvarnik, zato ve, kaj je za človeštvo najboljše, in bo izpolnil svoj namen, da poslušne ljudi blagoslovi z mirom, zadovoljstvom in trajno varnostjo pod Kraljestvom svojega ljubljenega Sina. Glede današnjih dni je prerok Daniel zapisal: »V dneh teh kraljev ustanovi Bog nebes kraljestvo, ki vekomaj ne bo razdejano [. . .]; vsa ona kraljestva pa zdrobi in uniči, a samo bo stalo na veke.« (Daniel 2:44) Zato je zdaj skrajni čas, da ‚poljubimo Sina‘ in služimo Vrhovnemu gospodu Jehovu!

[Podčrtni opombi]

^ odst. 4 Prvotno je bil ‚Maziljenec‘ kralj David, »kralji zemlje« pa filistejski vladarji, ki so se posvetovali in zbrali svojo vojsko zoper njega.

^ odst. 7 Tudi druga besedila Krščanskih grških spisov kažejo, da je Jezus Božji Maziljenec, o katerem piše v drugem psalmu. To je očitno, če primerjamo Psalm 2:7 z Dejanji 13:32, 33 in s Hebrejcem 1:5; 5:5. Glej tudi Psalm 2:9 in Razodetje 2:27.

Kako bi odgovorili?

• Katere ‚prazne reči si izmišljajo‘ ljudstva?

• Zakaj Jehova zasmehuje narode?

• Kaj je Bog sklenil zoper narode?

• Kaj pomeni ‚poljubiti Sina‘?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

David je pel o zmagovitem mesijanskem kralju

[Slika na strani 17]

Vladarji in izraelsko ljudstvo so se zarotili proti Jezusu Kristusu

[Slika na strani 18]

Kristus je bil postavljen za kralja na nebeški gori Sion