Slavimo našega Stvarnika z duhovnimi cilji

»KADAR človek ne ve, proti kateremu pristanišču pluje, ni noben veter pravi.« Te besede, ki jih pripisujejo rimskemu filozofu iz prvega stoletja, opozarjajo na splošno resnico: za to, da v življenju ne bi tavali, so nujni cilji.

V Bibliji so zapisani zgledi ljudi, ki so si postavljali cilje. Noe je delal kakih 50 let, da je ‚napravil barko v rešenje hiše svoje‘. Prerok Mojzes je ‚imel oči uprte v nagrado, ki ga je čakala‘ (NW). (Hebrejcem 11:7, 26) Mojzesovemu nasledniku Jozuetu je Bog postavil cilj, da osvoji Kanaansko deželo. (5. Mojzesova 3:21, 22, 28; Jozue 12:7–24)

V prvem stoletju n. š. so na duhovne cilje apostola Pavla nedvomno zelo vplivale Jezusove besede, da se bo ‚ta evangelij kraljestva oznanjeval po vsem svetu‘. (Matevž 24:14) Od Gospoda Jezusa je osebno dobil videnja in sporočila, med katerimi je bila tudi naloga, naj ‚ponese ime [Jezusovo] pred pogane‘, in to je zelo prispevalo k temu, da je odigral pomembno vlogo pri ustanovitvi mnogih krščanskih občin po Mali Aziji in še dlje, po Evropi. (Dejanja 9:15; Kološanom 1:23)

Da, Jehovovi služabniki so si skozi stoletja postavljali vzvišene cilje in jih dosegali Bogu v slavo. Kako si lahko danes postavljamo duhovne cilje? Za katerimi cilji si lahko prizadevamo in kaj lahko praktično naredimo, da bi jih dosegli?

Nujni so pravi motivi

Cilje si je mogoče postavljati na skoraj vseh področjih življenja in v svetu je kar precej ljudi, ki tako ravnajo. Toda teokratični cilji so drugačni od svetnih ambicij. V svetu sta glavna motiva za mnoge cilje močna želja po bogastvu in nenasitno hlepenje po položaju in moči. Kako napačno bi bilo, če bi bil naš cilj doseči oblast in pomembnost! Nasprotno pa so cilji, ki slavijo Boga Jehova, neposredno povezani s čaščenjem Jehova in z deli v prid Kraljestva. (Matevž 6:33) Takšni cilji izvirajo iz ljubezni do Boga in sočloveka, njihov namen pa je bogovdanost. (Matevž 22:37–39; 1. Timoteju 4:7)

Ko si postavljamo duhovne cilje, kot je denimo povečano služenje ali pa osebni duhovni napredek, in ko si jih prizadevamo doseči, morajo biti naši motivi čisti. Toda včasih se tudi cilji, ki so bili postavljeni z dobrimi nameni, ne dosežejo. Kako si lahko postavljamo cilje in povečamo možnost, da jih bomo uresničili?

Potrebna je močna želja

Razmislimo, kako je Jehova dosegel cilj – ustvaritev vesolja. Z besedami »bil je večer, in bilo je jutro« je zaznamoval zaporedna stvarjenjska obdobja. (1. Mojzesova 1:5, 8, 13, 19, 23, 31) Na začetku vsakega takšnega obdobja je natančno vedel, kaj je njegov cilj za ta dan. Nato pa je svoj namen, da to ustvari, tudi izpolnil. (Razodetje 4:11) »Česar želi duša njegova [Jehovova], to stori,« je rekel očak Job. (Job 23:13) Kako zelo je moral biti Jehova zadovoljen, ko je videl »vse, kar je bil storil«, in je objavil, da je »zelo dobro« (SSP)! (1. Mojzesova 1:31)

Če tudi mi želimo doseči svoje cilje, si moramo to močno želeti. Kako pa lahko takšno močno željo razvijemo? Jehova je že takrat,  ko je bila zemlja brezoblična in pusta, lahko predvidel, kakšna bo na koncu: čudovit dragulj v vesolju, ki mu bo v slavo in čast. Podobno lahko tudi mi gojimo željo, da bi dosegli svoj namen, tako da poglobljeno premišljujemo o rezultatih in koristih, ki jih bo prinesel doseženi cilj. Tako je bilo z 19-letnim Tonyjem. Prvi vtis, ki ga je dobil ob obisku podružničnega urada Jehovovih prič v Zahodni Evropi, se mu je neizbrisno zapisal v spomin. Od takrat naprej je vedno znova razmišljal o vprašanju: Kako bi bilo živeti in služiti na takšnem kraju? O tej možnosti ni nikoli nehal razmišljati in za tem ciljem si je vztrajno prizadeval. Kako vesel je bil, ko so po nekaj letih njegovo prošnjo za služenje v podružnici odobrili!

Želja, da bi dosegli neki cilj, se nam lahko vzbudi tudi, ko se družimo s tistimi, ki so ta cilj že dosegli. Jayson, ki ima sedaj 30 let, v zgodnjih najstniških letih ni rad sodeloval v terenski službi. Toda po končani srednji šoli je vneto pričel pionirati in tako postal polnočasni oznanjevalec Kraljestva. Kaj je Jaysonu pomagalo razviti željo po pioniranju? Sam odgovarja: »Name so močno vplivali pogovori s tistimi, ki so pionirali, pa tudi to, da sem z njimi sodeloval v oznanjevanju.«

Pomaga nam lahko to, da si cilje zapišemo

Misel postane jasna in določna, ko jo izrazimo z besedami. Salomon je dejal, da so lahko prave besede v našem življenju kakor usmerjevalni ostni. (Propovednik 12:11) Kadar te besede zapišemo, se nam močno vtisnejo v um in srce. Zakaj bi sicer Jehova zapovedal izraelskim kraljem, naj Postavo osebno prepišejo? (5. Mojzesova 17:18) Zato bomo morda želeli prenesti na papir svoje cilje in to, kako jih nameravamo doseči, navesti ovire, ki jih pričakujemo, ter kako jih bomo premagali. Koristilo nam bo tudi, če bomo ugotovili, katero znanje in veščine si moramo za to pridobiti, ter kateri posamezniki bi nam lahko pri tem pomagali in nas podpirali.

Geoffrey je dolgoletni posebni pionir, ki služi na oddaljenem področju v neki azijski državi. Njemu je postavljanje duhovnih ciljev pomagalo najti duševno ravnovesje. Doletela ga je huda nesreča, saj mu je nepričakovano umrla žena. Geoffrey je potem, ko se je prilagodil novim razmeram, sklenil, da se bo popolnoma zaposlil s pioniranjem, zato si je zastavil cilje. Svoje načrte je prenesel na papir, nato pa si ob molitvi postavil za cilj, da bo do konca meseca pričel tri nove biblijske pouke. Vsak dan je pregledal svojo dejavnost in vsakih deset dni preveril svoj napredek. Ali je zastavljeni cilj dosegel? S poročilom o štirih novih biblijskih poukih radostno odgovarja, da je!

Kratkoročni cilji kot vmesne postaje

Nekateri cilji se nam sprva lahko zdijo nedosegljivi. Tonyju, ki smo ga prej omenili, se je služenje v podružničnem uradu Jehovovih  prič zdelo kakor nedosegljive sanje. Živel je po svoje in se še ni niti posvetil Bogu. Toda sklenil je, da bo svoje življenje uskladil z Jehovovimi potmi, in si postavil za cilj, da se bo usposobil za krst. Ko je ta cilj dosegel, se je odločil, da bo najprej pomožno pioniral, nato pa bo postal redni pionir. Na koledarju si je označil oba datuma pričetka. Potem, ko je pioniral že nekaj časa, se mu služenje v podružničnem uradu ni več zdelo tako nestvarno.

Tudi nam lahko koristi, če dolgoročne cilje razdelimo na več kratkoročnih. Ti vmesni cilji so lahko kot dosegljive vmesne postaje na naši poti proti dolgoročnemu cilju. Pomagajo nam redno preverjati naš napredek in zato lažje ostanemo osredotočeni. Pri tem, da bomo na svoji poti ostali, nam bo pomagalo tudi to, da bomo glede svojih načrtov redno molili k Jehovu. »Neprestano molite,« je spodbujal apostol Pavel. (1. Tesaloničanom 5:17)

Potrebni sta odločnost in vztrajnost

Toda nekateri cilji lahko ostanejo nedosegljivi kljub dobro premišljenim načrtom in močni želji, da bi jih dosegli. Učenec Janez Marko je moral biti zelo razočaran, ko ga apostol Pavel ni hotel vzeti s seboj na svoje drugo misijonarsko potovanje. (Dejanja 15:37–40) Iz tega, da se mu želja ni uresničila, se je moral nekaj naučiti in svoj cilj, da bi povečano služil, je moral prilagoditi. To je očitno storil. Pozneje ga je Pavel omenil z naklonjenostjo. Marko je tudi tesno sodeloval z apostolom Petrom v Babilonu. (2. Timoteju 4:11; 1. Petrov 5:13) Največja prednost, ki jo je imel, pa je bila morda ta, da je napisal navdihnjeno pripoved o Jezusovem življenju in službi.

Podobno lahko tudi mi pri prizadevanju za duhovnimi cilji doživljamo padce. Toda ne obupajmo. Svoje cilje ponovno preglejmo, pretehtajmo in prilagodimo. Ko se pojavijo ovire, moramo biti odločni in vztrajni. »Na GOSPODA zváli dela svoja, in izpolnile se bodo namere tvoje,« nam zagotavlja modri kralj Salomon. (Pregovori 16:3)

Toda včasih bi bilo zaradi okoliščin nestvarno vztrajati pri določenih ciljih. Zaradi šibkega zdravja ali družinskih obveznosti na primer lahko postanejo nekateri cilji za nas nedosegljivi. Toda nikoli ne izgubimo izpred oči dejstva, da je naša končna nagrada večno življenje – v nebesih ali v raju na zemlji. (Lukež 23:43, NW; Filipljanom 3:13, 14) Kako se ta cilj doseže? ‚Kdor izpolnjuje Božjo voljo, ostane vekomaj,‘ je zapisal apostol Janez. (1. Janezov 2:17, SSP) Čeprav nam naše razmere morda ne dovoljujejo doseči nekega cilja, pa se lahko še vedno ‚bojimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi‘. (Propovednik 12:13) Duhovni cilji nam pomagajo ostati osredotočeni na izpolnjevanje Božje volje. Zato si jih postavljajmo v slavo našemu Stvarniku.

[Okvir na strani 22]

Nekateri duhovni cilji

○ Dnevno brati Biblijo

○ Prebrati vsako izdajo Stražnega stolpa in Prebudite se!

○ Izboljšati kakovost svojih molitev

○ Kazati sad duha

○ Prizadevati si za povečanim služenjem

○ Postati učinkovitejši pri oznanjevanju in poučevanju

○ Razvijati veščine, kot so oznanjevanje po telefonu, na poslovnem področju in neformalno pričevanje