Poudarki Pete Mojzesove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Pete Mojzesove knjige
PIŠE se leto 1473 pr. n. š. Minilo je 40 let, odkar je Jehova Izraelove sinove rešil iz egiptovskega suženjstva. In ker so Izraelci vsa ta leta preživeli v pustinji, so še zmeraj narod brez ozemlja. Sedaj pa končno stojijo na pragu Obljubljene dežele. Kaj jih čaka, ko jo bodo zavzeli? S katerimi težavami se bodo srečali in kako naj se z njimi spoprimejo?
Še preden Izraelci kot ljudstvo prečkajo Jordan, da bi vstopili v Kanaansko deželo, jih Mojzes pripravi na veliko nalogo, ki jih čaka. Kako to stori? Z več govori, s katerimi jim prigovarja, jih spodbuja, opominja in svari. Izraelce spomni, da si Bog Jehova zasluži izključno vdanost in da ne smejo posnemati okoliških narodov. Ti govori sestavljajo večino Pete Mojzesove knjige. Nasveti iz teh govorov pa so ravno to, kar danes potrebujemo, saj tudi mi živimo v svetu, v katerem je izziv biti Jehovu izključno vdan. (Hebrejcem 4:12)
Peto Mojzesovo knjigo je, razen zadnjega poglavja, napisal Mojzes, v njej pa so opisani dogodki, ki so trajali malo več kot dva meseca. * (5. Mojzesova 1:3; Jozue 4:19) Poglejmo, kako nam lahko to, kar je v njej zapisano, pomaga, da Boga Jehova ljubimo z vsem svojim srcem in mu zvesto služimo.
‚NE POZABI REČI, KI SO JIH VIDELE TVOJE OČI‘
Mojzes v svojem prvem govoru opiše nekatera doživetja v pustinji – še posebej tista, ki bodo Izraelcem pomagala, ko se bodo pripravljali na zavzetje Obljubljene dežele. Pripoved o postavitvi sodnikov jih gotovo spomni na to, da Jehova s tem, kako organizira svoje ljudstvo, vedno kaže ljubečo skrb. Mojzes prav tako pove, da prejšnji rod zaradi negativnega poročila desetih oglednikov ni mogel vstopiti v deželo, ki jim je bila obljubljena. Samo pomislite, kakšen vtis mora ta svarilni zgled narediti na Mojzesove poslušalce, ko pred njihovimi očmi leži ta dežela.
Izraelovim sinovom je spomin na zmage, ki jim jih je Jehova naklonil še pred prečkanjem Jordana, gotovo vlil pogum, ko so pripravljeni čakali, da osvojijo ozemlje na drugi strani reke. Dežela, ki jo bodo zdaj zdaj zavzeli, je polna malikovalstva. Kako primerno je torej, da jih Mojzes ostro posvari pred čaščenjem malikov!
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
2:4–6, 9, 19, 24, 31–35; 3:1–6 – Zakaj so Izraelci nekatera ljudstva, ki so živela vzhodno od Jordana, pokončali, druga pa ne? Jehova je Izraelcem zapovedal, naj se ne bojujejo s sinovi Ezava. Zakaj? Zato ker so bili potomci Jakobovega brata. Poleg tega se niso smeli vesti sovražno do Moabcev in Amoncev oziroma se z njimi niso smeli vojskovati, saj so bili potomci Abrahamovega nečaka Lota. Amorejska kralja Sihon in Og pa nista imela nobenih takšnih pravic do dežele, ki sta jo imela v oblasti. Ker Sihon Izraelcem ni dovolil prečkati dežele, Og pa se je z njimi spopadel, je Jehova Izraelcem zapovedal, naj uničijo njuna mesta in nikogar ne pustijo pri življenju.
4:15–20, 23, 24 – Ali prepoved izdelovanja rezanih podob pomeni, da ni prav upodabljati stvari v umetniške namene? Ne. Prepovedano je bilo izdelovati podobe za čaščenje – da bi jih ‚molili in jim služili‘. Klesanje podob oziroma slikanje stvari, ko gre za umetnost, pa v Svetem pismu ni prepovedano. (1. kraljev 7:18, 25)
Pouk za nas:
1:2, 19. Izraelovi sinovi so tavali po pustinji kakih 38 let, čeprav je bila Kades-barnea samo ‚enajst dni hoda od Horeba [gorovje okoli gore Sinaj, kjer so dobili deset zapovedi], na poti na Seirsko goro‘. Kakšno ceno so morali plačati, ker so bili Bogu Jehovu neposlušni! (4. Mojzesova 14:26–34)
1:16, 17. Bog ima danes ista merila za sojenje. Tisti, ki jim je zaupana odgovornost, da služijo v sodnem odboru, ne smejo dovoliti, da bi jim strah pred človekom ali pristranskost popačila presojo.
4:9. Za uspeh Izraelcev je bilo bistveno to, da ‚niso pozabili reči, ki so jih videle njihove oči‘. Novi svet bo kmalu vzpostaljen, zato je tudi za nas življenjsko pomembno, da z marljivim preučevanjem Biblije vedno ohranjamo v mislih Jehovova čudovita dela.
LJUBIMO JEHOVA IN UBOGAJMO NJEGOVE ZAPOVEDI
Mojzes v svojem drugem govoru pripoveduje o tem, kako so ob gori Sinaj dobili Postavo, in ponovi deset zapovedi. Sedem narodov je določenih za popolno uničenje. Izraelove sinove spomni na zelo pomemben pouk, ki so ga dobili v pustinji: »Ne živi človek ob samem kruhu, temuč ob vsem, kar prihaja iz ust Božjih.« V teh novih razmerah morajo ‚izpolnjevati vso zapoved‘. (5. Mojzesova 8:3; 11:8, SSP)
Ko se bodo Izraelci naselili v Obljubljeni deželi, bodo potrebovali zakone ne samo glede čaščenja, temveč tudi glede sojenja, vladanja, vojskovanja in vsakodnevnega družbenega in zasebnega življenja. Mojzes te zakone ponovi in poudari, kako pomembno je ljubiti Jehova in ubogati Njegove zapovedi.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
8:3, 4 – Kako to, da se med potovanjem po pustinji oblačila Izraelcev niso obrabila in da njihove noge niso otekle? Za to je Jehova poskrbel po čudežu, enako kakor jih je redno oskrboval z mano. Izraelci so ves čas potovanja nosili ista oblačila in obutev; verjetno so si jih predajali, ko so otroci zrasli, odrasli pa umrli. Dva popisa prebivalstva, ki so ju opravili na začetku in na koncu potovanja po pustinji, sta odkrila, da se število Izraelcev ni povečalo, tako da je prvotna oprema zadostovala. (4. Mojzesova 2:32; 26:51)
14:21 – Zakaj so lahko Izraelci tujcu dali oziroma inozemcu prodali neizkrvavljeno mrtvo žival, ki pa je sami niso jedli? V Bibliji se izraz »tujec« lahko nanaša na Neizraelca, ki se je spreobrnil, ali pa na priseljenca, ki je v življenju upošteval temeljne zakone dežele, vendar ni postal Jehovov častilec. Inozemci in tujci, ki se niso spreobrnili, niso bili pod Postavo, zato so lahko neizkrvavljene mrtve živali uživali na različne načine. Izraelci so jim lahko takšne živali dali oziroma prodali. Po drugi strani pa so bili spreobrnjenci pod postavino zavezo. Kot piše v Tretji Mojzesovi knjigi 17:10, je bilo takšnemu posamezniku prepovedano jesti kri živali.
24:6 – Zakaj je bilo to, da je kdo posamezniku ‚vzel v zastavo ročni mlin [ali] zgornji mlinski kamen‘, enako, kakor da bi mu vzel »življenje«? Ročni mlin in zgornji mlinski kamen sta predstavljala človekovo »življenje« oziroma njegova osnovna življenjska sredstva. Če bi mu vzeli eno ali drugo, bi celotno družino prikrajšali za dnevno oskrbo s kruhom.
25:9 – Kaj je pomenilo sezuti čevelj človeku, ki se ni hotel poročiti z ženo pokojnega brata, in mu pljuniti v obraz? »V starih časih [je bila] navada v Izraelu, če se je kaj kupilo [. . .] da je mož sezul čevelj svoj in ga dal drugemu.« (Ruta 4:7) Sezuti čevelj človeku, ki se ni hotel poročiti z ženo pokojnega brata, je bilo torej potrdilo, da se je odrekel svojemu položaju in pravici, da bi preminulemu bratu spočel dediča. To je bilo sramotno. (5. Mojzesova 25:10) S pljunkom v obraz se ga je osramotilo oziroma ponižalo. (4. Mojzesova 12:14)
Pouk za nas:
6:6–9. Prav kakor je bilo Izraelcem naročeno, naj poznajo Postavo, moramo tudi mi poznati Božje zapovedi, jih imeti ves čas pred očmi in o njih marljivo učiti svoje otroke. Moramo si jih ‚privezati za znamenje na roko‘, kar pomeni, da mora biti iz naših dejanj – ki jih predstavljajo naše roke – razvidno, da smo Jehovu poslušni. In prav kakor »čelno vezilo med očmi« mora biti naša poslušnost vidna vsem.
6:16. Nikoli ne preizkušajmo Jehova, kakor so ga Izraelci v svoji nezvestobi preizkušali v Masi, kjer so godrnjali zaradi pomanjkanja vode. (2. Mojzesova 17:1–7)
8:11–18. Zaradi pridobitništva lahko pozabimo Jehova.
9:4–6. Varovati se moramo samopravičnosti.
13:6. Nikomur ne bi smeli dovoliti, da bi nas odvrnil od čaščenja Jehova.
14:1. Samopohabljanje je lahko povezano s krivo vero, z njim bi pokazali, da ne spoštujemo svojega telesa, in bi se ga morali ogibati. (1. kraljev 18:25–28) Takšni skrajni izrazi žalovanja za pokojnim so zaradi našega upanja na vstajenje neprimerni.
20:5–7; 24:5. Do teh, ki imajo posebne razmere, bi morali biti obzirni, čeprav je delo, ki bi ga ti morali opraviti, pomembno.
22:23–27. Ena od najučinkovitejših obramb za žensko, ki ji grozi posilstvo, je ta, da vpije.
‚IZVOLI SI ŽIVLJENJE‘
Mojzes v svojem tretjem govoru pove, da morajo Izraelci po prečkanju Jordana napisati Postavo na velike kamne, izreče pa tudi prekletstva, ki bodo Izraelce doletela, če bodo neposlušni, in blagoslove, ki jih bodo deležni, če bodo poslušni. V četrtem govoru obnovi zavezo med Jehovom in Izraelci. Še enkrat jih posvari pred neposlušnostjo in jih spodbudi, naj si ‚izvolijo življenje‘. (5. Mojzesova 30:19)
Mojzes poleg tega, kar pove v teh štirih govorih, razpravlja še o spremembi vodstva in Izraelce nauči čudovito pesem, ki hvali Jehova in svari pred nadlogami, ki so posledica nezvestobe. Mojzes še blagoslovi rodove, potem pa pri 120 letih umre in je pokopan. Žalovanje traja 30 dni, kar je enako skoraj polovici časa, ki ga zajema Peta Mojzesova knjiga.
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
32:13, 14 – Kaj pomeni to, da naj bi Izraelci jedli »tolstino jagnjet«, ko pa jim je bilo prepovedano uživanje vsakršne tolstine? Ta besedna zveza je simbolična in označuje najboljše ovce v čredi. Da gre za simbolično izražanje, nakazuje dejstvo, da ista vrstica omenja »ledvično tolstino pšenice« (NW) in »grozdovo kri«.
33:1–29 – Zakaj Mojzes ni izrecno omenil Simeona, ko je blagoslavljal Izraelove sinove? Zato, ker sta Simeon in Levi ravnala ‚neusmiljeno‘ in ker je bila njuna jeza »silna«. (1. Mojzesova 34:13–31; 49:5–7) Njuna dediščina ni bila povsem enaka dediščini drugih rodov. Levi je prejel 48 mest, Simeonov delež pa je bil sredi Judovega področja. (Jozue 19:9; 21:41, 42) Zato Simeona Mojzes ni posebej blagoslovil. Vseeno pa je bil Simeon deležen blagoslovov, ki so veljali za Izrael na splošno.
Pouk za nas:
31:12. Mladi bi morali na občinskih shodih sedeti poleg odraslih ter si prizadevati, da poslušajo in se učijo.
32:4. Vse, kar Jehova dela, je popolno, saj svoje lastnosti, torej pravičnost, modrost, ljubezen in moč, izkazuje popolnoma uravnovešeno.
Velika dragocenost za nas
V Peti Mojzesovi knjigi je Jehova predstavljen kot »edini GOSPOD [Jehova, NW]«. (5. Mojzesova 6:4) To je knjiga o ljudstvu, ki je bilo z Bogom v posebnem odnosu. Poleg tega nas svari pred malikovanjem in poudarja, kako pomembno je biti pravemu Bogu izključno vdan.
Peta Mojzesova knjiga je za nas vsekakor velika dragocenost! Čeprav nismo pod Postavo, se lahko iz te biblijske knjige mnogo naučimo, kar nam bo pomagalo, ‚ljubiti GOSPODA, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje‘. (5. Mojzesova 6:5)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 3 Zadnje poglavje, ki vsebuje zapis o Mojzesovi smrti, je morda dodal Jozue ali pa veliki duhovnik Eleazar.
[Zemljevid na strani 24]
(Lega besedila – glej publikacijo)
SEIR
Kades-barnea
g. Sinaj (Horeb)
Rdeče morje
[Vir slike]
Based on maps copyrighted by Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel
[Slika na strani 24]
Peta Mojzesova knjiga je večinoma sestavljena iz Mojzesovih govorov
[Slika na strani 26]
Kaj se lahko naučimo iz tega, da je Jehova priskrbel mano?
[Slika na strani 26]
To, da je kdo vzel v zastavo ročni mlin ali zgornji mlinski kamen, je bilo, kakor da je posamezniku vzel »življenje«