»Obhodi deželo«
»Obhodi deželo«
»Obhodi deželo to po dolgosti njeni in po širokosti.« (1. MOJZESOVA 13:17)
1. Kaj zanimivega je Bog naročil Abrahamu?
ALI radi potujete po podeželju, morda z avtomobilom za konec tedna? Drugi raje potujejo s kolesom, da se razgibajo in si lagodneje ogledujejo pokrajino. Spet tretji pa se odločijo, da bodo pokrajino spoznali tako, da jo bodo prehodili, in ob tem brez naglice uživali. Takšni izleti ponavadi trajajo le nekaj časa. Zamislimo pa si, kako se je moral počutiti Abraham, ko mu je Bog rekel: »Vstani, obhodi deželo to po dolgosti njeni in po širokosti, zakaj dati ti jo hočem.« (1. Mojzesova 13:17)
2. Kam se je Abraham odpravil, zatem ko je odšel iz Egipta?
2 Pomislimo, kdaj so bile te besede izrečene. Abraham je s svojo ženo in z drugimi začasno prebival v Egiptu. V 13. poglavju Prve Mojzesove knjige beremo, da so odšli iz Egipta in gnali svoje črede proti »Negebu« (SSP). Nato se je Abraham »selil s šotori od Negeba do Betela« (SSP). Ko je med njegovimi pastirji in pastirji nečaka Lota prišlo do težav in je postalo očitno, da si bosta morala najti vsak svoje pašnike, je Abraham Lotu velikodušno dal prednost pri izbiri. Lot je izbral »ravan Jordanovo«, bogato dolino, ki je bila »kakor vrt GOSPODOV«, in se sčasoma naselil v Sodomi. Bog je Abrahamu rekel: »Povzdigni sedaj oči ter se ozri s kraja, kjer si, proti severu in proti jugu in proti izhodu in zahodu.« Abraham je verjetno s kakšne vzpetine blizu Betela lahko videl deželo. Toda storiti je moral še nekaj več. Bog ga je povabil, naj ‚deželo obhodi‘ in spozna tamkajšnjo naravo in pokrajine.
3. Zakaj si je morda težko predstavljati, kje vse je Abraham potoval?
3 Ne glede na to, koliko Obljubljene dežele je Abraham prehodil, preden je prispel do Hebrona, jo je gotovo poznal bolje kakor večina med nami. Pomislite na kraje, omenjene v tej pripovedi: Negeb, Betel, Jordanova ravan, Sodoma in Hebron. Ali si težko predstavljate, kje so ta področja ležala? Za mnoge je to izziv, saj je le nekaj Jehovovih prič obiskalo kraje, o katerih beremo v Bibliji, ter po dolgem in počez prepotovalo deželo. Vendar se upravičeno lahko zanimamo za področja, omenjena v Bibliji. Zakaj pa?
4., 5. a) Kako je stavek iz knjige Pregovori 18:15 povezan s poznavanjem in razumevanjem biblijskih dežel? b) Kaj nam dobro ponazori drugo poglavje Zefanijeve knjige?
4 V Božji Besedi piše: »Srce razumnega pridobiva znanje in modrih uho išče znanja.« (Pregovori 18:15) Človek si lahko pridobiva znanje o marsičem, kljub temu pa je najpomembnejše točno spoznanje o Bogu Jehovu in njegovih dejanjih. Bistvo takšnega spoznanja je seveda to, kar beremo v Bibliji. (2. Timoteju 3:16) Upoštevajmo pa, da k temu spada tudi razumevanje. To, da kdo kaj razume, pomeni, da ima vpogled v zadevo, da zna sprevideti povezave med njenimi posameznimi deli in celoto. To velja tudi za kraje, omenjene v Bibliji. Večina med nami na primer ve, kje leži Egipt, toda kako dobro razumemo zapis, da je Abraham odšel iz Egipta »proti Negebu« (SSP), od tam v Betel in nato v Hebron? Ali veste, kako oddaljeni so bili ti kraji med seboj?
5 Morda ste pri svojem rednem branju Biblije že brali drugo poglavje Zefanijeve knjige. Prebrali ste imena krajev, ljudstev in dežel. Samo v tem enem poglavju so omenjeni Gaza, Askelon, Asdod, Ekron, Sodoma in Ninive, pa tudi Kanaan, Moab, Amon in Asirija. Ali si lahko predstavljate te kraje, kjer so živeli resnični ljudje, ljudje, ki so bili vpleteni v izpolnitev Božjega prerokovanja?
6. Zakaj nekateri kristjani radi uporabljajo zemljevide? (Glej okvir.)
6 Mnogim preučevalcem Božje Besede so v veliko pomoč zemljevidi biblijskih dežel. Zemljevidov ne uporabljajo samo zato, ker so jim zanimivi, temveč tudi zato, ker so ugotovili, da si z njimi lahko pridobijo še več spoznanja o Božji Besedi. Pomagajo jim tudi do boljšega razumevanja, ko vidijo, kako so določena njim že znana dejstva povezana z drugimi informacijami. Ko bomo pregledali nekaj zgledov, bomo verjetno tudi mi še bolj vzljubili Jehova in bolje razumeli dogodke, ki so zapisani v njegovi Besedi. (Glej okvir na strani 14.)
S poznavanjem razdalje je slika popolnejša
7., 8. a) Katero neverjetno Samsonovo dejanje je povezano z Gazo? b) Zaradi katerega podatka postane Samsonovo dejanje še bolj izjemno? c) Kako nam je lahko v pomoč poznavanje in razumevanje omenjene pripovedi o Samsonu?
7 V Knjigi sodnikov 16:2 lahko beremo o tem, da je bil sodnik Samson v Gazi. Danes se ime Gaza pogosto omenja v poročilih, zato morda približno veste, kje je bil takrat Samson (na filistejskem področju blizu sredozemske obale). [11] Sedaj pa bodimo pozorni, kaj piše v Knjigi sodnikov 16:3: »Samson leži do polnoči; opolnoči pa vstane in zagrabi obe durnici mestnih vrat z obema podbojema in ju vzdigne z zapahi vred ter si ju zadene na ramo in odnese na vrh gore, ki je pred Hebronom.«
8 Nedvomno so bili podboji in vrata trdnjave, kakršna je bila Gaza, veliki in težki. Predstavljajte si, da jih skušate nesti! Samson jih je, toda kam jih je odnesel in kakšno pot je moral opraviti? Gaza leži na obali, približno na višini morske gladine. [15] Hebron pa je na vzhodu na nadmorski višini 900 metrov – to je bil zares pravi vzpon! Ne moremo sicer natančno določiti, kje leži ‚gora, ki je pred Hebronom‘, toda Hebron je od Gaze oddaljen kakih 60 kilometrov, poleg tega pa leži še na hribu! Ali ni res, da dobi Samsonovo dejanje s poznavanjem te razdalje nove razsežnosti? Spomnimo se še, zakaj je Samson lahko opravljal takšna dela – ‚duh GOSPODOV je prišel z močjo nad njega‘. (Sodniki 14:6, 19; 15:14) Kristjani danes ne pričakujemo, da nam bo Božji duh dal izjemno fizično moč. Kljub temu pa nam lahko ta ista močna sila pomaga, da bolje dojamemo globoke duhovne reči, in nas ojača kot ljudi, kakršni smo znotraj. (1. Korinčanom 2:10–16; 13:8; Efežanom 3:16; Kološanom 1:9, 10) Da, ko razumemo pripoved o Samsonu, smo prepričani, da nam Božji duh lahko pomaga.
9., 10. a) Kaj vse je zajemala Gideonova zmaga nad Madianci? b) Kako lahko dobi pripoved z upoštevanjem geografskih podrobnosti večji pomen?
9 Druga pripoved, ki kaže, kako pomembno je poznavanje razdalj, je Gideonova zmaga nad Madianci. Večina bralcev Biblije ve, da je sodnik Gideon s 300 možmi premagal združene sile 135.000 napadalcev – Madiance, Amalekovce in druge, ki so se utaborili na Jezreelski ravnini, blizu Morejevega hriba. [18] Gideonovi možje so zatrobili na rogove, razbili vrče, da so njihove goreče bakle postale vidne, in zaklicali: »Meč za GOSPODA in za Gideona!« Sovražnike je to tako zmedlo in prestrašilo, da so se začeli med sabo pobijati. (Sodniki 6:33; 7:1–22) Pa je bilo to vse, le eno hitro dejanje pod okriljem noči? Preberite si še sedmo in osmo poglavje Knjige sodnikov, in spoznali boste, da je Gideon napad nadaljeval. Za nekatere od številnih omenjenih krajev ne moremo reči, kje natančno so ležali glede na danes znana področja, zato jih morda tudi ni najti na biblijskih zemljevidih. Vseeno pa je dovolj takih, za katere vemo, kje so ležali, tako da lahko sledimo poteku Gideonovega napada.
10 Gideon je tiste, ki so od združenih sil ostali, zasledoval mimo Betsite in nato južno do Abel-mehole ob Jordanu. (Sodniki 7:22–25) Pripoved se glasi: »Gideon dospe k Jordanu in ga preide s tristo možmi, ki so bili pri njem, in čeprav trudni, so vendar podili.« Izraelci so, potem ko so prečkali Jordan, zasledovali sovražnike južno proti Sukotu in Penuelu, ob Jaboku, in se nato povzpeli do Jogbehe (blizu današnjega Amana v Jordaniji). Med zasledovanjem in bojevanjem so prehodili vsega skupaj kakih 80 kilometrov. Gideon je ujel in usmrtil madianska kralja, nato pa se je vrnil v domače mesto, v Ofro, v bližini katerega se je boj tudi začel. (Sodniki 8:4–12, 21–27, poudarili mi.) Gideonovo junaško dejanje se torej ni končalo z nekajminutnim trobljenjem na rogove, mahanjem z baklami in vpitjem. In pomislimo, koliko večji pomen dobi s tem naslednja izjava o možeh vere: ‚Zmanjkalo bi mi časa, če bi začel pripovedovati še o Gideonu [in o drugih, ki so] v šibkosti dobili moč, se pogumno vojskovali in porazili vojske tujcev.‘ (Hebrejcem 11:32–34) Kristjani prav tako lahko postanemo telesno izčrpani, toda ali ni življenjsko pomembno, da še naprej izpolnjujemo Božjo voljo? (2. Korinčanom 4:1, 16; Galačanom 6:9)
Kako ljudje razmišljajo in se odzivajo?
11. Koliko časa so Izraelci potovali do Kadesa in koliko časa je trajalo njihovo nadaljnje potovanje?
11 Nekateri pogledajo v biblijske zemljevide, kadar želijo ugotoviti, kje leži določen kraj. Toda ali bi nam lahko zemljevidi pomagali razumeti, kako so ljudje razmišljali? Vzemimo za primer Izraelce, ki so se od gore Sinaj odpravili proti Obljubljeni deželi. Z nekaj vmesnimi postanki so končno prispeli do Kadesa (oziroma Kades-barnee). [9] Peta Mojzesova knjiga 1:2 odkriva, da je to potovanje trajalo enajst dni, prehodili pa so kakih 270 kilometrov. Mojzes je od tam poslal v Obljubljeno deželo 12 oglednikov. (4. Mojzesova 10:12, 33; 11:34, 35; 12:16; 13:1–3, 25, 26) Ogledniki so se odpravili proti severu čez Negeb (SSP), nato pa so šli verjetno mimo Bersebe, Hebrona in prispeli do severne meje Obljubljene dežele. (4. Mojzesova 13:21–24) Deset oglednikov se je vrnilo z negativnim poročilom. Izraelci so njihovo mnenje podprli, zato so morali tavati po pustinji 40 let. (4. Mojzesova 14:1–34) Kaj nam to odkrije o njihovi veri in pripravljenosti zaupati Jehovu? (5. Mojzesova 1:19–33; Psalm 78:22, 32–43; Juda 5)
12. Kaj lahko sklenemo o veri Izraelcev in zakaj je to nekaj, o čemer naj bi premislili?
12 Razmislimo o tem z geografskega zornega kota. Ali bi bilo treba Izraelcem, če bi imeli vero ter bi poslušali Jozuetov in Kalebov nasvet, potovati tako daleč, da bi prispeli v Obljubljeno deželo? Kades je bil približno 16 kilometrov oddaljen od Lahajroja (Berlahaj-roja), kjer sta nekoč prebivala Izak in Rebeka. [7] Ležal je kakih 95 kilometrov od Bersebe, in sicer na južni meji Obljubljene dežele. (1. Mojzesova 24:62; 25:11; 2. Samuelova 3:10) Glede na to, da so Izraelci potovali vse od Egipta do gore Sinaj in nato še 270 kilometrov do Kadesa, so bili tako rekoč na pragu Obljubljene dežele. Mi smo danes na pragu obljubljenega zemeljskega raja. Kaj se zato lahko iz tega naučimo? Apostol Pavel je to, kar se je zgodilo z Izraelci, povezal z nasvetom: »Zato storimo vse, kar le moremo, da bomo vstopili v ta počitek, da ne bi kdo padel po istem vzorcu neposlušnosti.« (Hebrejcem 3:16–4:11)
13., 14. a) Kdaj so Gibeonci storili odločilen korak? b) Kaj odkriva stališče Gibeoncev in kaj naj bi se iz tega naučili?
13 O povsem drugačnem stališču (ki je izražalo zaupanje v Boga, da bo izpeljal to, kar se je namenil) pa priča v Bibliji opisan dogodek o Gibeoncih. Ko je Jozue popeljal Izraelce čez Jordan v deželo, ki jo je Bog obljubil Abrahamovi družini, je napočil čas, da Izraelci preženejo Kanaance. (5. Mojzesova 7:1–3) Mednje so spadali tudi Gibeonci. Izraelci so porazili Jeriho in Aj ter se utaborili blizu Gilgala. Toda Gibeonci niso hoteli umreti kot prekleti Kanaanci, zato so k Jozuetu v Gilgal poslali odposlance. Ti so se pretvarjali, češ da prihajajo s področja zunaj Kanaana, samo zato, da bi s Hebrejci lahko sklenili mir.
14 Odposlanci so dejali: »Hlapci tvoji so prišli iz silno daljnih dežel zaradi imena GOSPODA, tvojega Boga.« (Jozue 9:3–9, poudarili mi.) Po njihovi obleki in hrani sodeč, je bilo res videti, kot da so prišli od daleč, čeprav je Gibeon v resnici ležal le okoli 30 kilometrov od Gilgala. [19] Jozue in knezi so jim verjeli, zato so z Gibeonom in bližnjimi mesti, ki so bila povezana z Gibeonom, sklenili mir. Ali so Gibeonci to zvijačo skovali le zato, da bi ušli smrti? Prav nasprotno, s tem so pokazali, da si želijo pridobiti naklonjenost Izraelovega Boga. Jehova je dovolil, da so Gibeonci ‚sekali drva in nosili vodo občini in k oltarju Gospodovemu‘, kar pomeni, da so žrtveni oltar oskrbovali z drvi. (Jozue 9:11–27) Gibeonci so bili še naprej pripravljeni opravljati nižja dela v Jehovovi službi. Nekateri od njih so bili verjetno med netinejci, ki so se vrnili iz Babilona in služili v obnovljenem templju. (Ezra 2:1, 2, 43–54; 8:20) Lahko jih posnemamo, tako da si prizadevamo biti v miru z Bogom in da smo pripravljeni v njegovi službi opravljati tudi nižje naloge.
Bodimo požrtvovalni
15. Zakaj naj bi nas zanimala geografija, ki jo najdemo v Krščanskih grških spisih?
15 Geografija biblijskih dežel ima svojo vlogo tudi v pripovedih Krščanskih grških spisov, denimo pri potovanjih in službi Jezusa in apostola Pavla. (Marko 1:38; 7:24, 31; 10:1; Luka 8:1; 13:22; 2. Korinčanom 11:25, 26) Skušajte si predstavljati potovanji, o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju.
16. Kako so kristjani v Beroji pokazali, da cenijo Pavla?
16 Pavel je na drugem misijonarskem potovanju (na zemljevidu označeno z vijoličasto črto) prišel v Filipe, mesto, ki danes pripada Grčiji. [33] Tam je oznanjeval, bil zaprt in nato izpuščen. Pot ga je peljala naprej v Tesaloniko (Solun). (Apostolska dela 16:6–17:1) Ko so Judje zanetili nemir, so tesaloniški bratje vztrajali, naj gre Pavel v Berojo (Berejo), ki je bila oddaljena kakih 65 kilometrov. Pavel je v Beroji uspešno oznanjeval, toda tudi tukaj so Judje vznemirili ljudstvo. Zato »so bratje nemudoma odposlali Pavla k morju« in »tisti, ki so Pavla spremljali, [. . .] so ga pripeljali vse do Aten«. (Apostolska dela 17:5–15) Očitno je bilo nekaj novih spreobrnjencev pripravljenih prepešačiti 40 kilometrov do Egejskega morja, si plačati potovanje z ladjo in prepluti kakih 500 kilometrov. Takšno potovanje je lahko bilo nevarno, toda bratje so se odločili za to tveganje in so tako lahko preživeli več časa z Božjim potujočim predstavnikom.
17. Kaj lahko bolje razumemo, če poznamo razdaljo med Miletom in Efezom?
17 Pavel je na svojem tretjem potovanju (na zemljevidu označeno z zeleno črto) prispel v pristanišče Milet. Dal je poklicati starešine efeške občine, ki je bila oddaljena kakih 50 kilometrov. Predstavljajte si te starešine, kako so odložili vsa druga opravila in odšli k Pavlu. Verjetno so se med potjo navdušeno pogovarjali o sklicanem sestanku. Po končanem sestanku in Pavlovi molitvi »so vsi planili v velik jok, se vrgli Pavlu okrog vratu in ga prisrčno poljubljali«. Nato »so ga pospremili na ladjo«, ki je bila namenjena v Jeruzalem. (Apostolska dela 20:14–38) Na poti nazaj v Efez so lahko o marsičem premišljevali in se pogovarjali. Ali nismo prevzeti nad tem, kolikšno cenjenje so pokazali, ko so prehodili tako dolgo pot, da bi bili skupaj s potujočim služabnikom, ki jih je poučil in spodbudil? Ali vidite v tem kaj, kar bi lahko uporabili v svojem življenju in razmišljanju?
Učimo se o Obljubljeni deželi in o tem, kar je pred nami
18. Kaj naj bi bil naš cilj v zvezi z biblijskimi kraji?
18 V članku omenjeni zgledi kažejo, kako pomembno je, da dobro poznamo deželo, ki jo je Bog dal Izraelcem in ima osrednjo vlogo v mnogih biblijskih pripovedih. (Svoje obzorje lahko razširimo tudi tako, da se učimo o okoliških deželah, ki so omenjene v biblijskih pripovedih.) Medtem ko se trudimo, da bi bolje spoznali in razumeli še zlasti Obljubljeno deželo, pa ne smemo izpred oči izgubiti temeljne zahteve, ki so jo morali Izraelci izpolniti, če so hoteli vstopiti v deželo ‚mleka in medu‘ in v njej živeti. Morali so se bati Jehova in izpolnjevati njegove zapovedi. (5. Mojzesova 6:1, 2; 27:3)
19. Kateri dve vrsti raja si zaslužita našo pozornost?
19 Podobno moramo tudi mi danes narediti svoj del – moramo se bati Jehova in hoditi po njegovih poteh. S tem bomo pomagali izboljševati in lepšati duhovni raj, ki ga danes najdemo v svetovni krščanski občini. Vedno več bomo vedeli o značilnostih tega raja in blagoslovih, ki jih prinaša. In vemo, da to še ni vse. Jozue je Izraelce popeljal čez Jordan v rodovitno deželo. Mi pa se sedaj upravičeno in z gotovostjo veselimo dobesednega raja, dobre dežele, ki je pred nami.
Ali se spomnite?
• Zakaj bi si morali želeti bolje spoznati in razumeti biblijske dežele?
• Katera geografska značilnost, ki smo jo obravnavali v članku, se vam zdi še zlasti poučna?
• Kaj vam je glede nekaterih pripovedi postalo jasnejše, ko ste se bolje seznanili z njihovimi geografskimi značilnostmi?
[Preučevalna vprašanja]
[Okvir/slika na strani 14]
Oglejmo si dobro deželo
Na zborovanjih, ki so potekala v letu 2003/04 so se Jehovove priče razveselili brošure Oglejmo si dobro deželo. Ta nova publikacija, ki je na voljo v približno 80 jezikih, ima veliko barvnih zemljevidov in tabel, ki prikazujejo različna področja, omenjena v Bibliji, še zlasti Obljubljeno deželo v različnih obdobjih.
Ta članek se na zemljevide sklicuje tako, da v krepkem tisku navaja številko strani, na primer [15]. Če imate to novo brošuro, si vzemite nekaj časa in se seznanite z njenimi značilnostmi, ki vam lahko pomagajo, da si povečate poznavanje in razumevanje Božje Besede.
1. Veliko zemljevidov ima legendo oziroma okvir, v katerem so pojasnjeni posebni simboli oziroma oznake na zemljevidu [18]. 2. Večina zemljevidov ima merilo v miljah in kilometrih, ki pomagajo razumeti velikost česa oziroma razdaljo [26]. 3. Običajno je s puščico označen sever, kar je v pomoč pri orientaciji [19]. 4. Zemljevidi so povečini barvni, da bi prikazali višinske razlike [12]. 5. Nekateri zemljevidi so ob robovih opremljeni tudi s črkami/številkami, tako da si lahko predstavljate mrežo, ki vam pomaga najti mesta ali imena [23]. 6. Na dvostranskem kazalu zemljepisnih imen [34–35] lahko vidite številko strani v krepkem tisku, takoj za tem pa sta največkrat zapisani črka in številka mreže, na primer E2. Ko si boste večkrat pomagali s to brošuro in pri tem upoštevali te informacije, boste verjetno presenečeni, kako si lahko z njo povečate svoje spoznanje in razumevanje Biblije.
[Tabela/zemljevid na straneh 16, 17]
ZEMLJEVID GEOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI
(Lega besedila – glej publikacijo)
A. Obala Velikega morja
B. Ravnice zahodno od Jordana
1. Aserska ravnina
2. Dorski obalni pas
3. Saronski pašniki
4. Filistejske ravnine
5. Osrednja vzhodno-zahodna dolina
a. Ravnina ob Megidu
b. Jezreelska ravnina
C. Hribovje zahodno od Jordana
1. Galilejsko hribovje
2. Karmelsko hribovje
3. Samarijsko hribovje
4. Šefela (hribčki)
5. Judejsko hribovje
6. Judejska puščava
7. Negeb
8. Paranska puščava
Č. Nižina (Tektonski jarek)
1. Hulska kotlina
2. Področje okoli Galilejskega jezera
3. Jordanska dolina
4. Slano morje (Mrtvo morje)
5. Nižina (južno od Slanega morja)
D. Hribovje/planota vzhodno od Jordana
1. Basan
2. Gilead
3. Amon in Moab
4. Gorata visoka planota Edoma
E. Libanonsko pogorje
[Zemljevid]
g. Hermon
More
Abel-mehola
Sukot
Jogbeha
Betel
Gilgal
Gibeon
Jeruzalem
Hebron
Gaza
Berseba
Sodoma?
Kades
[Zemljevid/slika na strani 15]
(Lega besedila – glej publikacijo)
KANAAN
Megido
GILEAD
Dotan
Sihem
Betel (Luz)
Aj
Jeruzalem (Salem)
Betlehem (Efrata)
Mamre
Hebron (Makpela)
Gerar
Berseba
Sodoma?
NEGEB
Rehobot?
[Gora]
Morija
[Vode]
Slano morje
[Reka]
Jordan
[Slika]
Abraham je prepotoval deželo
[Zemljevid na strani 18]
(Lega besedila – glej publikacijo)
Troada
SAMOTRAKA
Neapola
Filipi
Amfipola
Tesalonika
Beroja
Atene
Korint
Efez
Milet
RODOS