Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ganetšang Sathane, Gomme o tla le Tšhaba!

Ganetšang Sathane, Gomme o tla le Tšhaba!

Ganetšang Sathane, Gomme o tla le Tšhaba!

“Ikokobeletšeng Modimo; eupša le ganetše Diabolo, o tla le tšhaba.”—JAKOBO 4:7NW.

1, 2. (a) Ke seka sefe sa Diabolo seo se bonagatšwago mantšung ao a begilwego go Jesaya kgaolo 14? (b) Re tla ahla-ahla dipotšišo dife?

DIABOLO ke mohlala wa boikgogomošo. Boikgogomošo bja gagwe bo bontšhitšwe mantšung ao a begilwego ke moporofeta wa Modimo e lego Jesaya. Nywaga ya ka godimo ga e 100 pele ga ge Babele e ka ba mmušo o mogolo wa lefase, batho ba Jehofa ba be ba lebelelwa e le bao ba tsebatšago tsebišo malebana le “kxoši ya Babele,” ya gore: “Pelo y’axo e be e re: Ke tlo rotoxêla kwa lexodimong, ke y’o phaxamiša ’dulô sa-ka sa boxoši kwa xodimo xa dinaledi tša Modimo [dikgoši tša lešikeng la bogoši la Dafida], wa re . . . ke y’o etša Yo-xodimo-dimo.” (Jesaya 14:3, 4, 12-15; Numeri 24:17) Boikgogomošo bja “kxoši ya Babele” bo be bo swana le bja Sathane, “modimo wa lefase lé.” (2 Ba-Korinthe 4:4) Eupša boikgogomošo bja Sathane bo tla feleletša ka kotsi, go etša ge lešika la ka bogošing la Babele le ile la tlelwa ke mafelelo a lešago dihlong.

2 Lega go le bjalo, ge Diabolo a sa dutše a le gona, re ka tshwenyega mabapi le dipotšišo tše bjalo ka tše: Na re swanetše go boifa Sathane? Ke ka baka la’ng a tutueletša batho gore ba tlaiše Bakriste? Re ka phema bjang go foraforetšwa ke Diabolo?

Na re Swanetše go Boifa Diabolo?

3, 4. Ke ka baka la’ng Bakriste bao ba tloditšwego le badirišani-gotee le bona ba sa boife Diabolo?

3 Mantšu a Jesu Kriste ao a tlogago a matlafatša Bakriste ba tloditšwego ke a rego: “Se boifê tše O tl’o xo hlokofatšwa ka tšôna; O tsebê xore Diabolo ó tlo lahlêla ba bangwê ba lena kxolexong xore Le lekwê; xomme Le tlo ba le ditlaišêxô ka matšatši a lesome. Bôtêxa xo fihla lehung, ke tlê ke Xo neê mphapahlôxô wa bophelô.” (Kutollo 2:10) Batlotšwa le badirišani-gotee le bona bao ba nago le kholofelo ya go phela lefaseng ga ba boife Diabolo. Go se mmoife mo ga go bakwe ke sebete seo ba nago le sona ka tlhago. Ga ba mmoife ka gobane ba na le poifo ya borapedi ya go boifa Modimo gomme “ba khuta moriting wa ’phêxô tša [gagwe].”—Psalme 34:9; 36:7.

4 Barutiwa ba pele ba Jesu Kriste bao ba sa boifego ba ile ba ipontšha ba botega go fihla lehung go sa šetšwe ditlaišo tšeo ba ilego ba lebeletšana le tšona. Ga se ba ka ba boifa seo Sathane Diabolo a ka ba dirago sona, ka ge ba tseba gore Jehofa a ka se lahle bao ba Mmotegelago ka go se kwanantšhe. Ka mo go swanago, le ge ba lebeletšana le tlaišo e sehlogo mehleng yeno, Bakriste ba tloditšwego le badirišani-gotee le bona ba ineetšego ba ikemišeditše go se senye potego ya bona go Modimo. Lega go le bjalo, moapostola Paulo o ile a bontšha gore Diabolo a ka kgona go baka lehu. Na seo ga se sa swanela go re dira gore re boife?

5. Re ithuta’ng go Ba-Hebere 2:14, 15?

5 Paulo o boletše gore Jesu ‘o ile a ba motho wa nama le madi’ yoo ka ‘lehu la gagwe a fentšego Diabolo yo a nago le matla a lehu, a golola bao e bego e le batlengwa ka go boifa lehu mehla yohle ge ba sa phela.’ (Ba-Hebere 2:14, 15) Ge e le Sathane ‘yo a nago le matla a lehu,’ o ile a tutuetša Judase Isikariothe gomme ka morago a dira gore baetapele ba ba-Juda le ba ba-Roma ba bolaye Jesu. (Luka 22:3; Johane 13:26, 27) Lega go le bjalo, Jesu ka lehu la gagwe la sehlabelo o lokolla batho ba sebe taolong ya Sathane gomme o dira gore re kgone go ba le bophelo bjo bo sa felego.—Johane 3:16.

6, 7. Sathane a ka kgona go baka lehu go fihla bokgoleng bofe?

6 Diabolo a ka kgona go baka lehu go fihla bokgoleng bofe? Ee, go tloga le mathomong ditiro tša Sathane tše kgopo, maaka a gagwe le tlhahlo ya gagwe di bakile lehu bathong. Go bjalo ka gobane Adama o dirile sebe gomme a fetišetša sebe seo le lehu bathong ka moka. (Ba-Roma 5:12) Go oketša moo, bahlanka ba Sathane ba lefaseng ba tlaišitše barapedi ba Jehofa, ka dinako tše dingwe go fihla lehung, go etša ge ba ile ba dira seo go Jesu Kriste.

7 Lega go le bjalo, ga se ra swanela go nagana gore Diabolo a ka bolaya motho le ge e le ofe yo a nyakago go mmolaya. Modimo o šireletša batho ba Gagwe gomme le ka mohla a ka se ke a dumelela Sathane gore a fediše barapedi ka moka ba therešo lefaseng. (Ba-Roma 14:8) Ke therešo gore Jehofa o dumelela gore batho ba gagwe ka moka ba tlaišwe, gomme o dumelela gore ba bangwe ba rena ba bolawe ditlhaselong tša Diabolo. Lega go le bjalo, Mangwalo a nea kholofelo e kgahlišago ya tsogo go bao ba lego ka ‘pukung ya Modimo ya kgopotšo’—gomme Diabolo a ka se kgone go thibela go tsošetšwa bophelong ka tsela e bjalo!—Maleaki 3:16; Johane 5:28, 29; Ditiro 24:15.

Ke ka Baka La’ng Sathane a re Tlaiša?

8. Ke ka baka la’ng Diabolo a tlaiša bahlanka ba Modimo?

8 Ge e ba re le bahlanka ba Modimo ba botegago, go na le lebaka la motheo leo ka lona Diabolo a re tlaišago. Morero wa gagwe ke go re aroša tumelong ya rena. Re na le tswalano e botse le Tatago rena wa legodimong, gomme Sathane o nyaka go senya tswalano yeo. Se ga se sa swanela go re makatša. Kua Edene, Jehofa o be a boletše e sa le pele gore go tla ba le bonaba magareng ga “mosadi” wa gagwe wa seswantšhetšo le “nôxa” ya seswantšhetšo le magareng ga ‘dipeu’ tša bona. (Genesi 3:14, 15) Mangwalo a hlaola Diabolo e le “noga ya kgale” gomme a bolela gore ga bjale nako ya gagwe ke e kopana le gore o tloga a tuka bogale. (Kutollo 12:9, 12, NW) Ka ge bonaba magareng ga ‘dipeu’ tše tše pedi bo tšwela pele, bao ba hlankelago Jehofa ka potego ba ka letela go tlaišwa. (2 Timotheo 3:12) Na o tseba lebaka leo ka lona Sathane a re tlaišago?

9, 10. Diabolo o tsošitše kgang efe, gomme e tswalana bjang le boitshwaro bja batho?

9 Diabolo o tsošitše kgang ya bogoši bja legohle. Kgang ye e mabapi le go belaela ga gagwe potego ya batho go Mmopi wa bona. Sathane o ile a tlaiša monna yo a botegago e lego Jobo. Ka baka la’ng? E le gore a senye potego ya Jobo go Jehofa. Mosadi wa Jobo le ‘bahomotši ba gagwe ba bararo ba go tena motho’ ba ile ba tsenya letsogo morerong wa Diabolo ka nako yeo. Go etša ge go bontšhitšwe ka pukung ya Jobo, Diabolo o ile a hlohla Modimo, a bolela gore ga go na motho yo a ka dulago a Mmotegela ge e ba Sathane a ka dumelelwa go leka motho yoo. Eupša Jobo o ile a kgomarela potego ya gagwe, ka gona a hlatsela gore Sathane o bolela maaka. (Jobo 1:8–2:9; 16:2; 27:5; 31:6) Diabolo o tlaiša Dihlatse tša Jehofa lehono e le ge a leka go senya potego ya tšona le go hlatsela gore dipelaelo tša gagwe ke tša therešo.

10 Go tseba gore Diabolo o re tlaiša ka gobane a tloga a nyaka go senya potego ya rena go Modimo ge e le gabotse go ka re thuša gore re be sebete gomme re tie matla. (Doiteronomio 31:6) Modimo wa rena ke Mmuši wa Legohle, gomme o tla re thuša gore re dule re botega. Eka re ka dula re nyaka go thabiša pelo ya Jehofa ka go ba babotegi, gomme ra dira gore a kgone go araba monyatši yo mogolo, e lego Sathane Diabolo.—Diema 27:11.

“Re Hlakodiše go yo Kgopo”

11. Ke’ng se se bolelwago ke kgopelo ya gore, “O se re tsenye molekong”?

11 Go ba mmotegi ga se taba e bonolo; go nyaka gore o rapele go tšwa pelong. Mantšu ao a tlogago a thuša ke a thapelo ya mohlala. Ka boripana, Jesu o itše: “O se re tsenye molekong, eupša o re hlakodiše go yo kgopo.” (Mateo 6:13, NW) Jehofa ga a re leke gore re dire dibe. (Jakobo 1:13) Lega go le bjalo, Mangwalo ka dinako tše dingwe a bolela gore o dira dilo goba o a di baka, mola ge e le gabotse a fo dumelela gore di direge. (Ruthe 1:20, 21) Ka gona, ka go rapela go etša ge Jesu a bontšhitše, re kgopela Jehofa gore a se dumelele gore re wele melekong. Ruri o tla re kwa, ka gobane re na le kgonthišetšo ya Mangwalo e rego: “Modimo ké Mmotexi; a ka se kê a lesa la lekwa ka tše di kaxo Le palêla; xotee le molekô ó tlo fêla a bea sebaka sa xo tlo efoxa, xore Le kxônê xo kxôtlêlêla.”—1 Ba-Korinthe 10:13.

12. Ke ka baka la’ng re rapela ka gore, “O re hlakodiše go yo kgopo”?

12 Ka morago ga go bolela ka meleko thapelong ya mohlala, Jesu o ile a bolela ka mo go swanetšego gore: “O re hlakodiše go yo kgopo.” Phetolelo ya Beibele ya Sepedi e balega ka gore: “O re phološê bobeng.” Lega go le bjalo, polelwana ‘go hlakodiša’ ka Mangwalong e lebišitšwe kudu go batho, gomme Ebangedi ya Mateo e bolela ka Diabolo e le motho, yo e lego “Moleki.” (Mateo 4:3, 11) Ka gona, go bohlokwa go rapelela gore re hlakodišwe “go yo kgopo,” e lego Sathane Diabolo. O nyaka gore re dire dibe kgahlanong le Modimo. (1 Ba-Thesalonika 3:5) Ge re dira kgopelo ya gore, “O re hlakodiše go yo kgopo,” re kgopela Tatago rena wa legodimong gore a re hlahle gomme a re thuše gore re se ke ra forwa ke Diabolo.

Le se ke la Foraforetšwa ke Diabolo

13, 14. Ke ka baka la’ng ba-Korinthe ba be ba swanetše go fetoša tsela yeo ka yona ba ilego ba dirišana le monna wa boitshwaro bjo bo gobogilego ka phuthegong?

13 Ge Paulo a be a kgothaletša Bakriste ba Korinthe gore e be bao ba lebalelago, o ngwadile gore: “Yo lena Le mo lebalêlaxo se a se dirilexo, le nna ke mo lebaletše. Xobane xe nna ke mo lebaletše, ke mo lebaletše ka lena rè le pele xa sefahloxô sa Kriste, Xore re se kê ra foraforetšwa ke Sathane, xobane maanô a yêna-eo xa se xo re xa re a tsebe.” (2 Ba-Korinthe 2:10, 11) Diabolo a ka re fora ka ditsela tše di fapa-fapanego, eupša ke ka baka la’ng Paulo a ile a bolela mantšu a ao a sa tšwago go tsopolwa?

14 Paulo o ile a kgalema ba-Korinthe ka gobane ba be ba dumeletše monna wa boitshwaro bjo bo gobogilego gore a tšwele pele a le ka phuthegong. Se se swanetše go ba se ile sa thabiša Sathane, ka gobane phuthego ye e ile ya solwa ka baka la go dumelela “bootswa byo [bjoo] le xo ba-ntlê bo sexo xôna.” Mafelelong, modiradibe o ile a kgaolwa. (1 Ba-Korinthe 5:1-5, 11-13) Monna yo ka morago o ile a itshola. Ge nkabe ba-Korinthe ba ile ba gana go lebalela le go bušetša monna yoo ka phuthegong, Diabolo o be a ka ba fora ka tsela e nngwe. Ka tsela efe? E be e ka ba batho ba swarago ba bangwe ka thata le bao ba sa lebalelego, go etša Sathane ka noši. Ge e ba monna yo a itsholago a be a ka “metšwa ke nyamô xe e mo xolêla” gomme a tlogela go ba morapedi wa Modimo ka mo go feletšego, bagolo ka mo go kgethegilego ba be ba tla ikarabela ka se pele ga Modimo yo a nago le kgaugelo, e lego Jehofa. (2 Ba-Korinthe 2:7; Jakobo 2:13; 3:1) Ke therešo gore ga go na Mokriste wa therešo yo a ka nyakago go ekiša Sathane ka go ba šoro, ka go swara batho ka thata le ka go hloka kgaugelo.

Ba Šireleditšwe ke Ditlhamo tše Tšwago go Modimo

15. Ke ntwa efe yeo re e lwago, gomme phenyo e ithekgile ka’ng?

15 Ge e ba re nyaka go phološwa go Diabolo, re swanetše go lwa ntwa ya moya kgahlanong le meoya e matla e kgopo. E le gore re fenye meoya e bjalo e matla re swanetše go itšhireletša ka go apara “dithlamô tšohle tša Modimo.” (Ba-Efeso 6:11-18) Ditlhamo tše di akaretša “se-phêma-sefêxa sa tokô.” (Ba-Efeso 6:14) Kgoši Saulo wa Isiraeleng ya bogologolo o ile a se kwe Modimo gomme a se sa šireletšwa ke moya o mokgethwa. (1 Samuele 15:22, 23) Eupša ge re bontšha toka gomme re apara ditlhamo tšohle tša moya, re tla ba le moya o mokgethwa wa Modimo le tšhireletšo e nyakegago kgahlanong le Sathane le barongwa ba gagwe ba kgopo, e lego batemona.—Diema 18:10.

16. Ke bjang re ka tšwelago pele re šireleditšwe kgahlanong le meoya e matla e kgopo?

16 E le gore re tšwele pele re šireleditšwe kgahlanong le meoya e matla e kgopo, re swanetše gore go oketša dilong tše dingwe re bale le go ithuta Lentšu la Modimo ka mehla, re ikhole ka dikgatišo tšeo di newago ke “molaki e a bôtêxaxo.” (Luka 12:42) Ka gona, re tla ba re tlatša megopolo ya rena ka ditaba tše di holago tša moya, ka go dumelelana le keletšo ya Paulo e rego: “Bana bešo! Ke fetša ka xo re: Išang mexopolô le tše e lexo therešô, le tše e lexo bokwala, le tše e lexo tokô, le tše e lexo pelo-thereši, le tše di yaxo ka leratô, tša tumô e botse, tše e lexo boló, tše di kaxo ratiwa, e bê tšôna Le di naxanaxo.”—Ba-Filipi 4:8.

17. Ke’ng seo se tlago go re thuša go ba bagoeledi ba atlegago ba ditaba tše dibotse?

17 Jehofa o re thuša gore “dinaong [re] dulê [re] itlemeletše xo phafoxela Ebangedi ya khutšô.” (Ba-Efeso 6:15) Go tšea karolo ka mehla dibokeng tša Bokriste go re hlamela gore re tsebatše ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Ruri re thabišwa ke go thuša ba bangwe go ithuta therešo ya Modimo le go thabela tokologo ya moya! (Johane 8:32) “Thšoša ya Môya e lexo Lentšu la Modimo” ke ya bohlokwa kudu tabeng ya go itšhireletša dithutong tša maaka le go “šwalalanya dibô.” (Ba-Efeso 6:17; 2 Ba-Korinthe 10:4, 5) Bokgoni bja go diriša Lentšu la Modimo le le ngwadilwego e lego Beibele, bo re thuša go ruta therešo gomme bo re šireletša gore re se ineele maanong a Diabolo a boradia.

18. Re ka ‘ema bjang re tiile kgahlanong le dipogo tša Diabolo’?

18 Paulo o ile a thoma polelo ya gagwe mabapi le ditlhamo tša rena tša moya ka gore: “Tiang Moreneng le thateng ya matla a xaxwe. Aparang dithlamô tšohle tša Modimo, xore Le kxônê xo fenya dipoxo [“maano a bohwirihwiri,” mongwalo wa tlase wa NW] tša Diabolo.” (Ba-Efeso 6:10, 11) Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le go ‘ema ka go tia’ le šupa tabeng ya go ema ga mohlabani maemong a gagwe a sa šuthe. Re ema ka go tia ntweng ya moya, le ge Sathane a diriša maano a fapa-fapanego a bohwirihwiri bakeng sa go leka go šwalalanya botee bja rena, go senya dithuto tša rena goba go roba potego ya rena go Modimo. Eupša go fihla le ga bjale ditlhaselo tša Diabolo ga se tša atlega—e bile di ka se tsoge di atlegile! *

Ganetšang Diabolo, Gomme o tla le Tšhaba

19. Ke tsela efe e nngwe yeo re ka itšhireletšago ka yona ge re ganetša Diabolo?

19 Re ka atlega ntweng ya rena ya moya kgahlanong le Diabolo le meoya e matla e kgopo e lego ka tlase ga taolo ya gagwe. Ga go na lebaka la go boifa Sathane, ka gobane morutiwa Jakobo o ngwadile gore: “Ikokobeletšeng Modimo; eupša le ganetše Diabolo, o tla le tšhaba.” (Jakobo 4:7, NW) Tsela e nngwe ya go gata mogato ka go tia tabeng ya go ganetša Sathane le dibopiwa tše kgopo tša moya tšeo di dirišanago le yena ke ka go se tšee karolo ditirong tša bonoge goba tša maleatlana le go se gwerane le bao ba di dirago. Mangwalo a bontšha ka go lebanya gore bahlanka ba Jehofa ga se ba swanela go laola ka bokamoso goba go tšea karolo go tša bolepi bja dinaledi, bonoge le go dirišana le meoya. Ge e ba re le mafolofolo moyeng e bile re tiile tumelong, ga se ra swanela go boifa gore motho yo mongwe o tla re loya.—Numeri 23:23; Doiteronomio 18:10-12; Jesaya 47:12-15; Ditiro 19:18-20.

20. Re ka ganetša Diabolo bjang?

20 Re ‘ganetša Diabolo’ ka go kgomarela ditekanyetšo le ditherešo tše di lego ka Beibeleng le ka go ema ka go tia kgahlanong le yena. Lefase le dira dilo ka go dumelelana le Sathane ka gobane ke modimo wa lona. (2 Ba-Korinthe 4:4) Ka gona, re ganetša mekgwa ya lefase e bjalo ka boikgogomošo, boithati, boitshwaro bjo bo gobogilego, bošoro le go rata dilo tše di bonagalago. Re a tseba gore nakong ya ge Jesu a be a lekwa lešokeng o ile a lwantšha ditlhaselo tša Diabolo a diriša Mangwalo gomme Diabolo o ile a tšhaba. (Mateo 4:4, 7, 10, 11) Ka mo go swanago, Sathane o tla ‘re tšhaba’ e le ge a fentšwe ge e ba re ikokobeletša Jehofa ka mo go feletšego e bile re ithekga ka Yena ka thapelo. (Ba-Efeso 6:18) Ka thekgo ya Jehofa Modimo le ya Morwa wa gagwe yo a rategago, ga go na motho yo a ka re gobaletšago sa ruri—aowa, gaešita le yena Diabolo a ka se kgone!—Psalme 91:9-11.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 18 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego tabeng ya ditlhamo tša moya tše di tšwago go Modimo, bona Morokami wa May 15, 1992, matlakala 21-3.

Karabo ya Gago ke Efe?

• Na re swanetše go boifa Sathane Diabolo?

• Ke ka baka la’ng Sathane a tlaiša Bakriste?

• Ke ka baka la’ng re rapelela gore re hlakodišwe “go yo kgopo”?

• Re ka atlega bjang ge re e-lwa ntwa ya moya?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 26]

Balatedi ba pele ba Kriste ba sa boifego ba ile ba itlhatsela ba botega go fihla lehung

[Seswantšho go letlakala 27]

Diabolo a ka se kgone go thibela go tsošwa ga bao ba lego ka kgopolong ya Jehofa

[Seswantšho go letlakala 28]

Na o rapelela gore o hlakodišwe go “yo kgopo”?

[Seswantšho go letlakala 29]

Na o apere “dithlamô tšohle tša Modimo”?