Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Katak ko Relap Jen Book in Ester

Katak ko Relap Jen Book in Ester

Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt

Katak ko Relap Jen Book in Ester

BEBE eo ejamin likjap. Bebe eo ej ñan kajeebeplok ri Jew ro ilo jejjet im ilo mõkaj. Ilo juõn ran emwij air karõke, aolep ri Jew ro rej jokwe ilo bukwon otemjej ilo ailiñ eo, jen India ñan Ethiopia, naj kajeebeplok ir otemjej. Wãwen dein an eo ear kõmmane bebe in lemnak. Bõtab, ej meloklok juõn men elukkun aorõk. Eñin bwe, Anij in lañ ko emaroñ lomoren armij ro don jen jorrãn ko. Jerbal in lomor in kar jeje kake ilo Bible eo ilo book in Ester.

Eo ear jeje book in ej Mordecai, juõn emaan eritto ri Jew, im book in Esther ej kitibuj 18 yiõ ko ilo ien eo King  Ahasuerus, ak Xerxes I ear iroij ilo Persia. Bwebwenato in ekabwilõñlõñ ej kwalok kin wãwen Jehovah ej lomoren armij ro an jen kõmman ko renana an ro ri kijirãte ir, meñe ro ri karejaran rej ajededlok im jokwe iloan juõn ailiñ elap. Im rainin, bwebwenato in ej kein kakajurlok tõmak eo an armij ro an Jehovah ro rej bed ilo 235 ailiñ ko. Elaptata, kadkad ko rej kwalok kaki ilo book in Ester rej letok joñok ko ñan ad anõke im joñok ko jet jej aikwij kejbãrok kij jeni. Emol, “nan in Anij ej mour im jerbal wõt.”​—Dri Hibru 4:12.

LEROIJ EO EJ EROM JUÕN RI KILAJRAK

(Ester 1:1–5:14)

Ilo yiõ eo kein kajilu in an iroij (493 B.C.E.), King Ahasuerus ej kõmmane juõn kwojkwoj ñan iroij ro an im ro ri karejaran. Leroij Vashti, eo ear buñbuñ kin an deeo, ear kõmman bwe king eo en jab buñburuen ibben im kar jolok e jen an leroij. Kar kãlet jiroñ in Ri Jew eo Hadassah jen aolepen virgin ro redeeo ilo eneo bwe en binej jenkwon. Ilo an bokake nan in tel eo an leo rilikin etan Mordecai, ej jab kalikar bwe e ej Ri Jew im ej kajerbal etan Persia eo etan, Esther.

Tokelik, juõn emaan eutiej buruen etan Haman rej kautiej e bwe en iroij. Haman ej illu nae Mordecai kinke ej makoko in ‘barikrik im wujõke Heman,’ kin menin ej bebe ilo ittino ñan an kajeebeplok aolep Ri Jew ro rej bed ilo bukwon ko otemjej rej bed iumin ailiñ in Persia. (Ester 3:2) Haman ej karel buruen Ahasuerus ñan an errã ibben im ej lo tõbrak ilo an kõmman bwe king eo en kõtellok juõn kien ñan air kokkure aolep Ri Jew . Mordecai ej “kõnõk nuknuk ko eklep iren iben brij in ubaj.” (Ester 4:1) Kiõ Esther ej aikwij bukõt kilen ñan an kamadmõde kauwatata in. Ej kirtok king eo im Haman ñan juõn kwojkwoj ej kõmmane. Ke rar mõnõnõ in itok, Esther ej akwelap bwe ren itok ñan bar juõn kwojkwoj ilo ran eo juõn. Haman ej lañliñ. Bõtab, ebwil illu eo an nae Morecai kinke ejjab kõnan kautiej e. Haman ej kõmmane juõn bebe bwe en mõn Mordecai ñan mij mokta jen ien kwojkwoj eo ilo ran eo juõn.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

1:10-12—Etke Leroij Vashti ear makoko in itok iman king eo? Jet ri meletlet ro im emwij air ekkatak kin menin rej ba bwe leroij eo ear makoko in bokake kinke ear jab kõnan “kajook e make iman ri lotok ro rekadõk an king eo.” Ak bõlen leroij in edeeo itulik wõt ear juõn eo ejjab kwalok kautiej. Meñe Bible eo ejjab ba kin unin an liin kar kõmmane menin, emaan ro remeletlet ilo ien eo rar lemnak bwe bokake leo belen ear juõn men elap an aorõk im bwe joñok eo enana an Vashti emaroñ kar jelet aolep kõrã ri belele ro ilo bukwon ko otemjej ilo Persia.

2:14-17—Esther ear ke mour in lũñ ibben king eo? Uak eo ej jaab. Bwebwenato eo ej ba bwe ilo jibboñ kõrã ro jet me rar bõktok ir ñan king eo rar kajeblak ir ñan mweo kein karuo iumin kejbãrok eo an eunõk eo ej jerbal ñan king eo, “eo ej lale konkubain ro.” Kõrã ro rej bed wõt ibben king eo boñin eo rej erom konkubain ro an, ak ro belen. Bõtab, Esther kar jab bõklok e ñan mweo imõn konkubain ro elikin an lo king eo. Ke kar bõktok Esther iman Ahasuerus, “kiñ eo e ar yokwe Ester jen kõra otemjej, im elaplok an bõk joij im mol iman mejen, jen virjin ro jet.” (Ester 2:17) Ewi wãwen ear bõk “joij im mol” jen Ahasuerus? Ilo ejja wãwen eo wõt ear bõk joij jen ro jet, ikijen baotokin im kadkad ko kadkadin remõn.

3:2; 5:9Etke Mordecai ear makoko in badikdik ñan Haman? Ear jab juõn men ej nae Kien eo an Jehovah ñan an Ri Israel ro kwalok kautiej ñan jerbal eo eutiej an juõn armij ilo air badikdik ñan e. Bõtab, ewõr juõn men elaplok ej ekkejellok ilo wãwen in ikijen Haman. Haman ear juõn Ri Agag, bõlen juõn Ri Amalek, im Jehovah ear kakõlleik rein ñan an kokkure ir indio. (Duteronomi 25:19) Ñan Mordecai, an badikdik ñan Haman enaj kar melelen bwe ej jab tiljek ñan Jehovah. Ilo alikar ear makoko in kõmmane menin, ear ba bwe e ej juõn Ri Jew.​—Ester 3:3, 4.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

2:10, 20; 4:12-16. Esther ear bõk nan in tel im kakabileklek jen juõn ri kabuñ an Jehovah eritto. Ej juõn menin meletlet ñan kij ñan ad “bokake im kõtãik ñõn ro rej tel kom.”—Dri Hibru 13:17.

2:11;4:5. Jej aikwij “jab lale men ko an wõt, a bareinwõt men ko an ro jet.”—Dri Pilippai 2:4.

2:15. Esther ear kwalok ettã buru im jatõr ilo an kar jab kajitõk elõñlok kein kalitlit ko ak nuknuk ko remõn lok jen ko emwij an kar Hegai lelok. Ear einwõt kar Sarah in etto eo ear, “mõke kalitlit kom ilo buruemi, kin men eo e jamin ijurwewe, kin jitõb e inimõn im joij wõt” eñin men eo ear kõmman bwe king eo en buñburuen ibben Esther—1 Piter 3:4.

2:21-23. Esther im Mordecai rar jet joñok ko remõn kin “kiblie ñõn ro routiej jen ir.”​—Dri Rom 13:1.

3:4. Ilo jet wãwen ko rej walok jet ien, enaj juõn menin meletlet ñan ad jab kwalok wõn kij ak kwalok kajjer, einwõt kar Esther. Bõtab, elañe ej itok ñan men ko raorõk, einwõt kin maroñ in iroij bata eo ijoko otemjej an Jehovah im kin tiljek eo ad ñane, jej jab aikwij mijak in kwalok bwe kij jej Ri Kennan ro an Jehovah.

4:3. Ñe jej jelmaik melejoñ ko, jej aikwij oktaklok ñan Jehovah ilo jar kin kajur im meletlet.

4:6-8. Mordecai ear bukõt jen kien mejelan kauwatata eo ear walok jen bebe eo an Haman.—Dri Pilippai 1:7.

4:14. Liki eo an Mordecai ilo Jehovah ear juõn joñok elukkun emõn.

4:16. Kin juõn liki elap ilo Jehovah, Esther ilo tiljek im beran ear jelmaik juõn wãwen ebin eo enaj kar melelen mour eo an. Elap an aorõk bwe jen katak ñan ad atartar wõt ion Jehovah im jab iod make.

OKTAK KO REJ WALOK

(Ester 6:1–10:3)

Ke wãwen ko rej wõnmanlok, oktak ko rej walok. Rej totoik Haman ion wijki eo ear kõmmane ñan Mordecai, im armij ro rar kõnan mõne ej oktak im utiej! Ak ta kin bebe eo ñan kajeebeplok Ri Jew ro? Menin bareinwõt ej aikwij juõn oktak elap.

Kin liki Esther ej bar konono. Ej likit mour eo an make ilo kauwatata, ej bar itok iman king eo kin juõn akwelap ñan ukõt bebe eo enana an Haman. Ahasuerus ejelã ta eo ej aikwij kõmmane. Inem ke ej jejjet ran eo kar karõke bwe ren torlokboke Ri Jew ro, jab Ri Jew ro, ak ro im rar bukõt bwe ren kokkure ir rar mij. Mordecai ej kakien bwe Kwojkwoj in Purim ren kõmmane kajjojo yiõ kin ien lomor in elap. Mordecari, armij eo kein karuo jen King Ahasuerus, “e ar kabukõt emõn ñõn ro an dri ailiñ, im konono ainemõn ñõn inen otemjej.”​—Ester 10:3.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

7:4—Ewi wãwen jeebeplok eo an Ri Jew ro enaj kar “nawõnan kiñ eo kin jerata”? Ilo kabel ke ear bõk mantak kin ta eo enaj walok elañe renaj wiakake Ri Jew ro einwõt ri kamakoko, Esther ear kalikar kin jerata eo ñan king eo kin jeebeplok eo air. Mõttan silver ko 10,000 me Haman ear kallimur kake bwe enaj kar lelok ñan king eo, edik ñe keidi ibben joñan money eo enaj kar walok elañe Haman enaj kar wiakake Ri Jew ro einwõt ri kamakoko ro. Im elañe bebe eo enana an Haman enaj kar wõnmanlok wõt enaj kar melelen jorrãn ñan leroij eo bareinwõt.

7:8—Etke ri jerbal ro an king eo rar kalibubuik mejen Haman? Menin ear ñan kalikar jook eo an ak melelen bwe jorrãn ebojak in itok ion. Ekkar ñan juõn melele, “armij ro etto jet ien rej kalibubuik bõran ro im rej bojak in mõn ir ñan mij.”

8:17—Ilo wãwen et “elõñ jen ro dri ailiñ ko in eneo rar erom dri Ju”? Elõñ ian Ri Persia ro rar oktak ñan kabuñ eo an Ri Jew, rar lemnak bwe men eo ear walok ej kakõllan bwe Anij ej bed ibben Ri Jew ro. Men in ej walok bareinwõt ikijen jijet in kitien kanan eo jej lo ilo book in Zechariah. Ej ba: “Joñoul maan ro jen aolep kajin ko an ailiñ ko renaj debij nuknuk ko an juõn ri Jew im ba, ‘Kim kõnan iwõj ibbemi kinke kimar roñ ke Anij ej bed ibbemi.’”​—Zechariah 8:23.

9:10, 15, 16—Meñe kien eo ear kamelim bwe ren bõk menin rakim eo, etke Ri Jew ro rar jab kõmmane men in? Air makoko in kõmmane menin in ej lukkun kalikar bwe kõtõbar eo air kar ñan lomoren ir make, jab ñan air bõk elõñ mweiuk ko.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

6:6-10. “Ablip ej ilok iman kokkure, im utiej buru iman buñ.”—Jabõn Kennan Ko 16:18.

7:3, 4. Jej beran ke in kalikar bwe kij jej Ri Kennan ro an Jehovah, meñe jenaj bõk matõrtõr?

8:3-6. Jemaroñ im jej aikwij kajitõk ibben kien im jikin ekajet ko ñan kejbãrok kij jen ro ri kijirãte kij.

8:5. Esther ilo kabel ear jab konono kin ijo kunan king eo ilo kien eo me rar kõmmane ñan kajeebeplok armij ro an. Ilo ejja wãwen in wõt, kij jej aikwij kwalok kabel ñe jej kennan ñan ro reutiej.

9:22. Jen jab meloklok ro rejeramel ibwiljiir.​—Dri Galetia 2:10.

Jehovah Enaj Letok “Jibõñ im Lomor”

Mordecai ej konono kin karõk eo an Anij ilo an Esther bõk jea in leroij eo. Ke rar bed ilo kauwatata, Ri Jew ro rar jitlok im jar kin jibañ. Leroij eo ej itok iman king eo meñe ear jab kirtok e im ear lo joij iman mejen ien ko kajjojo ear itok iman. King eo ear jab maroñ kiki ilo boñin eo me elap an aorõk. Emol, book in Esther ej kwalok kin wãwen Jehovah ej tel makitkit ko ñan emõn eo an armij ro an.

Bwebwenato in ekamõnõnõ ilo Esther ej juõn menin rejañ elap ñan kij ro im jej mour ilo“ien eo eliktata.” (Daniel 12:4) “Ilo jemlokin ien ko,” ak ilo jemlokin ien ko eliktata, Gog an Magog​—Satan Devil eo—​enaj oktak nae armij ro an Jehovah. Kõtõbar eo an ej ñan torlokboke aolep ri kabuñ ro remol. Ak einwõt ilo ran ko an Esther, Jehovah enaj letok “jibõñ im lomor” ñan ri kabuñ ro an.​—Ezekiel 38:16-23; Ester 4:14.