‚Vsak bo nosil svoje breme‘
‚Vsak bo nosil svoje breme‘
»Vsak od nas bo [. . .] zase dajal odgovor Bogu.« (RIMLJANOM 14:12)
1. Katere odgovornosti so se zavedali trije Hebrejci?
TRIJE mladi Hebrejci so se v Babilonu znašli pred odločitvijo, pri kateri je šlo za življenje ali smrt. Ali naj se poklonijo velikanski podobi, kot je to zahteval državni zakon? Ali pa naj to čaščenje zavrnejo in končajo v goreči peči? Sadrah, Mesah in Abednego niso imeli časa, da bi se lahko s kom posvetovali, niti tega niso potrebovali. Brez omahovanja so rekli: »Znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!« (Daniel 3:1–18) Ti trije Hebrejci so nosili breme odgovornosti na svojih ramenih.
2. Kdo je v resnici sprejel odločitev glede Jezusa Kristusa namesto Pilata in ali je bil rimski deželni upravitelj zato kaj manj odgovoren za svoje ravnanje?
2 Kakih šest stoletij zatem je deželni upravitelj poslušal obtožbe proti nekemu moškemu. Ko je primer preiskal, je ugotovil, da je obtoženi nedolžen. Toda množica je zahtevala, naj ga usmrti. Upravitelj ga je sprva skušal zagovarjati, zatem pa je, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za svojo odločitev, pod pritiskom popustil. Umil si je roke in dejal: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka.« Nato je dovolil, da so ga pribili na kol. Da, namesto da bi Poncij Pilat prevzel odgovornost, ki bi mu jo prinesla njegova odločitev glede Jezusa Kristusa, je dopustil, da so namesto njega odločili drugi. Toda naj si je Pilat še toliko umival roke, je bil za to krivično obsodbo, ki jo je izrekel nad Jezusom, še vedno sam odgovoren. (Matej 27:11–26; Luka 23:13–25)
3. Zakaj ne bi smeli dovoliti, da bi se drugi odločali namesto nas?
3 Kako pa je z vami? Ali ste glede odločanja podobni trem Hebrejcem ali pa dopuščate, da namesto vas odločajo drugi? Odločanje ni enostavno. Za prave odločitve je potrebna zrelost. Starši se morajo denimo odločati, kaj je dobro za njihove majhne otroke. Seveda je sprejemanje odločitev zelo težko, kadar je nek položaj zapleten in je treba pretehtati različne dejavnike. Toda sprejemati odločitve ni tako velika odgovornost, da bi spadala med »nadloge« oziroma dobesedno »težke stvari«, ki jih lahko za nas nosijo tisti, ‚ki so duhovni‘. (Galačanom 6:1, 2) Ne, to je breme, za katero ‚bo vsak od nas zase dajal odgovor Bogu‘. (Rimljanom 14:12) »Vsak bo namreč nosil svoje breme,« pravi Biblija. (Galačanom 6:5) Kako se torej lahko v življenju modro odločamo? Najprej si moramo priznati svoje omejitve, ki jih imamo kot ljudje, in spoznati, kaj nam lahko pomaga s temi omejitvami prav živeti.
Bistvena zahteva
4. Kaj pomembnega glede odločanja bi se morali naučiti iz neposlušnosti prvega človeškega para?
4 Že na samem začetku človeške zgodovine je prvi par sprejel odločitev, ki je imela strašne posledice. Odločila sta se jesti sad z drevesa spoznanja dobrega in slabega. (1. Mojzesova 2:16, 17) Zakaj sta se tako odločila? »Žena je videla, da je dobro tisto drevo za jed in da je veselje očem in da je zaželeti to drevo,« pravi Biblija. »Vzela je torej od sadu njegovega ter jedla; in dala je tudi možu svojemu, ki je bil ž njo, in jedel je.« (1. Mojzesova 3:6) Evina odločitev je temeljila na sebični želji. S svojim ravnanjem je navedla še Adama, da se ji je pridružil. Posledica je bila, da sta se greh in smrt »razširila na vse ljudi«. (Rimljanom 5:12) Iz neposlušnosti Adama in Eve bi se morali naučiti nekaj zelo pomembnega glede tega, kako smo ljudje omejeni: Če človek ne sprejema Božjega vodstva, je nagnjen k napačnim odločitvam.
5. Katero vodstvo nam je priskrbel Jehova in kaj moramo delati, da bi nam lahko koristilo?
5 Kako veseli smo lahko, da nas Bog Jehova ni pustil brez vodstva! Sveto pismo nam pravi: »Tvoja ušesa bodo slišala za teboj besedo, ki bo pravila: ‚To je pot, po njej hodite!‘« (Izaija 30:21, SSP) Jehova nam govori po svoji navdihnjeni Besedi, Bibliji. Sveto pismo moramo preučevati in si o njem pridobivati točno spoznanje. Da bi se prav odločali, bi morali uživati ‚močno hrano, ki je za zrele ljudi‘. Poleg tega si ‚z rabo šolamo zmožnost zaznavanja, da razlikujemo med pravilnim in napačnim‘. (Hebrejcem 5:14) Svojo zmožnost zaznavanja torej lahko šolamo tako, da to, kar spoznamo iz Božje Besede, v življenju udejanjamo.
6. Kaj moramo delati, če želimo, da bi nam vest prav delovala?
6 Pri odločanju ima zelo pomembno vlogo naš podedovani moralni čut – naša vest. To je zmožnost, da stvari presojamo. Vest nas zato lahko ‚obtožuje ali celo opravičuje‘. (Rimljanom 2:14, 15) Vendar če želimo, da bi nam vest prav delovala, jo moramo oblikovati s pridobivanjem točnega spoznanja Božje Besede in ostriti z ravnanjem po tej Besedi. Na vest, ki ni tako šolana, lahko hitro vplivajo krajevni običaji in navade. Zavedeta nas lahko tudi okolje in mnenje drugih ljudi. Kaj pa se z našo vestjo zgodi, če njena opozorila vedno znova preslišimo in kršimo Božja merila? Sčasoma lahko postane neobčutljiva in se ne oglaša več, prav kakor se zgodi s kožo, ki jo kdo ožigosa »z razbeljenim železom« in ožganino prekrije neobčutljivo brazgotinsko tkivo. (1. Timoteju 4:2) Toda vest, ki jo človek šola z Božjo Besedo, je varen vodnik.
7. Kaj bistvenega je potrebno za modro odločanje?
7 Da bi se lahko modro odločali in za to nosili tudi odgovornost, je bistveno točno spoznanje Svetega pisma in zmožnost, da po njem ravnamo. Odločitev torej ne bi smeli sprejemati zaletavo, temveč bi si morali vzeti čas, da preiščemo biblijska načela in razmislimo, kako bi jih lahko uporabili. Če bomo točno poznali Božjo Besedo in imeli po njej šolano vest, bomo dobro pripravljeni tudi na nenadne odločitve – kakor so bili Sadrah, Mesah in Abednego. Da bi videli, kako lahko zmožnost odločanja izostrimo z naprezanjem, da bi dosegli zrelost, preglejmo dve področji v življenju.
S kom se bomo družili?
8., 9. a) Kateri načeli pokažeta, da je pomembno, da se varujemo slabe družbe? b) Ali k slabi družbi spadajo samo nenačelni ljudje, s katerimi se neposredno družimo? Pojasnite.
8 »Nikar se ne dajte zavesti!« je napisal apostol Pavel. »Slaba družba pokvari dobre navade.« (1. Korinčanom 15:33) Jezus Kristus je svojim učencem rekel: »Niste del sveta.« (Janez 15:19) Ko spoznamo ti načeli, takoj razumemo, zakaj se moramo varovati druženja z nečistniki, prešuštniki, tatovi, pijanci in drugimi, tem podobnimi ljudmi. (1. Korinčanom 6:9, 10) Toda ko napredujemo v spoznanju biblijske resnice, se zavemo, da je enako škodljivo, če s takšnimi ljudmi preživljamo čas tako, da jih gledamo v kinu, po televiziji ali po računalniškem ekranu oziroma če o njih beremo v knjigah. Isto velja za druženje po internetnih klepetalnicah s ‚tistimi, ki skrivajo svoj pravi jaz‘. (Psalm 26:4, NW)
9 Kako pa je s tesnim druženjem z ljudmi, ki so morda moralno čisti, vendar ne verujejo v resničnega Boga? Sveto pismo nam govori: »Ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega.« (1. Janezovo 5:19) Tako doumemo, da k slabi družbi ne spadajo le ljudje z vsedopuščajočim stališčem oziroma takšni, ki so moralno pokvarjeni. Modro je torej, da imamo za tesne prijatelje samo ljudi, ki ljubijo Jehova.
10. Kaj nam pomaga, da se glede stikov s svetom modro odločamo?
10 To, da ne bi imeli nobenega stika z ljudmi v tem svetu, ni niti mogoče niti tega Bog od nas ne pričakuje. (Janez 17:15) S tem svetom pridemo v stik, ko sodelujemo v krščanski službi oznanjevanja, v šoli ali na delovnem mestu. Kristjan, ki je poročen z nevernikom, ima morda s svetom več stikov, kakor jih imajo drugi. Toda če šolamo svojo zmožnost zaznavanja, bomo razumeli, da je imeti s svetom nujne in omejene stike popolnoma nekaj drugega, kakor gojiti z njim tesne vezi. (Jakob 4:4) Zato se lahko zrelo odločamo, ali bomo sodelovali v zunajšolskih dejavnostih, kot so športne prireditve in plesi, oziroma obiskovali zabave in večerje skupaj s sodelavci.
Izbira zaposlitve
11. O čem naj bi najprej razmislili, ko se odločamo glede zaposlitve?
11 Če zrelo udejanjamo biblijska načela, se bomo lažje odločali glede tega, kako bomo izpolnjevali svojo odgovornost, da ‚skrbimo za svoje domače‘. (1. Timoteju 5:8) Najprej bomo premislili o delu samem: kaj natančno od nas terja. Zagotovo je narobe, če se odločimo za delo, ki podpira kaj, kar Biblija odkrito obsoja. Pravi kristjani zato zavračamo službe, v katerih bi morda morali malikovati, krasti, zlorabljati kri ali početi kaj drugega, kar je v nasprotju s Svetim pismom. Poleg tega ne bomo lagali niti goljufali, četudi bi to od nas zahteval delodajalec. (Apostolska dela 15:29; Razodetje 21:8)
12., 13. Kateri dejavniki poleg dela samega so še pomembni pri odločanju glede zaposlitve?
12 Kaj pa, če delo samo po sebi ni v nasprotju z nobeno Božjo zahtevo? Ko se naše spoznanje resnice poveča in zmožnost zaznavanja izostri, se zavemo, da moramo upoštevati še druge dejavnike. Kaj, če bi bili zaradi dela vpleteni v kakšno nesvetopisemsko dejavnost, kot je odgovarjanje na telefonske klice v igralnici? Upoštevati je treba tudi kraj zaposlitve in kdo bo naš plačnik. Ali bi denimo bilo prav, če bi kristjan, ki je samostojni podjetnik, sklenil pogodbo, s katero bi se zavezal, da bo prepleskal eno od cerkev tako imenovanega krščanstva in tako sodeloval pri podpiranju krive vere? (2. Korinčanom 6:14–16)
13 Kaj pa, če se naš delodajalec obveže, da bo prepleskal stavbo, namenjeno krivemu čaščenju? V tem primeru bomo morali pretehtati dejavnike, kot sta ta, koliko pooblastila imamo pri odločanju glede tega, kaj se bo delalo, in koliko bomo pri tem delu sodelovali. Kako pa je z opravljanjem dela, ki ni v nasprotju z biblijskimi merili, kot je raznašanje pošte vsem v nekem kraju, tudi tistim, ki se ukvarjajo s čim napačnim? Ali ne bi moralo na našo odločitev vplivati načelo, zapisano v Matejevem evangeliju 5:45? Ne bi smeli spregledati, kako bi lahko neko delo, ki bi ga opravljali dan za dnem, vplivalo na našo vest. (Hebrejcem 13:18) Prav zares, če želimo na svojih ramenih nositi odgovornost za zrele odločitve glede zaposlitve, moramo ostriti svojo zmožnost zaznavanja in šolati svojo od Boga dobljeno vest.
»Na vseh potih svojih ga spoznavaj«
14. Kaj naj bi storili, preden se odločimo?
14 Kako pa je z drugimi odločitvami, na primer glede svetnega izobraževanja in tega, ali naj določeno zdravljenje sprejmemo ali zavrnemo? Preden se odločimo, moramo preveriti, katera biblijska načela so lahko s tem povezana, nato pa razmisliti, kako jih lahko uporabimo. »Upaj v GOSPODA iz vsega srca svojega, na umnost svojo pa se ne zanašaj,« je rekel modri kralj Salomon iz staroveškega Izraela. »Na vseh potih svojih ga spoznavaj, in on ravne naredi steze tvoje.« (Pregovori 3:5, 6)
15. Kaj se glede odločanja naučimo od kristjanov iz prvega stoletja?
15 Pogosto z našimi odločitvami vplivamo na druge, zato bi morali upoštevati tudi to. Kristjane v prvem stoletju denimo niso več obvezovale številne omejitve iz mojzesovske postave glede prehrane. Lahko so jedli tudi hrano, ki jo je Postava označevala za nečisto, če le ni bila sporna zaradi česa drugega. Toda apostol Pavel je glede uživanja živalskega mesa, ki je bilo morda kako povezano z mališkim templjem, napisal: »Če se torej moj brat zaradi hrane spotakne, ne bom nikoli več jedel mesa, da se ne bi zaradi tega moj brat spotaknil.« (1. Korinčanom 8:11–13) Zgodnje kristjane je spodbujal, naj bodo obzirni do vesti drugih, da jim ne bi bili v spotiko. Naše odločitve ne bi smele postati »vzrok za spotiko«. (1. Korinčanom 10:29, 32)
Prizadevajmo si za Božjo modrost
16. Kako nam pri odločanju pomaga molitev?
16 Pri odločanju nam je v neprecenljivo pomoč molitev. »Če torej komu od vas manjka modrosti,« pravi učenec Jakob, »naj prosi Boga, pa jo bo dobil, kajti on velikodušno daje vsem, in to brez grajanja.« (Jakob 1:5) K Jehovu se lahko z zaupanjem obrnemo v molitvi in ga prosimo za modrost, ki jo potrebujemo, da bi se prav odločali. Ko resničnemu Bogu povemo, kaj nas skrbi, in ga prosimo za vodstvo, nam lahko sveti duh pomaga, da bolje razumemo določene svetopisemske stavke, o katerih premišljujemo, ter nas spomni še na tiste, ki smo jih morda spregledali.
17. Kako nam lahko pri odločanju pomagajo drugi?
17 Ali nam lahko pri odločanju pomagajo tudi drugi? Da, Jehova je poskrbel, da so v občini zreli posamezniki. (Efežanom 4:11, 12) Z njimi se lahko posvetujemo, še posebej, če je odločitev tehtnejša. Tisti z večjim duhovnim vpogledom in življenjskimi izkušnjami nas lahko spomnijo še na druga biblijska načela, ki se lahko nanašajo na našo odločitev, in nam pomagajo ‚ugotoviti, kaj je pomembnejše‘. (Filipljanom 1:9, 10) Vendar ne spreglejmo naslednjega opozorila: Pazimo, da za nas ne bi odločali drugi. Breme odgovornosti moramo nositi sami.
Ali se bo vselej dobro izteklo?
18. Kaj lahko rečemo o izidu dobre odločitve?
18 Ali bodo odločitve, ki trdno temeljijo na biblijskih načelih in pri katerih smo upoštevali svojo vest, vselej pripeljale do dobrega izida? Da, dolgoročno bo tako. Včasih se lahko na začetku pojavijo težave. Sadrah, Mesah in Abednego so se zavedali, da lahko zaradi odločitve, da ne bodo častili velikanske podobe, izgubijo življenje. (Daniel 3:16–19) Podobno so apostole, ko so ti pred judovskim sanhedrinom rekli, da morajo biti pokorni Bogu, in ne ljudem, najprej pretepli in šele nato izpustili. (Apostolska dela 5:27–29, 40) Poleg tega lahko na rezultat vsake naše odločitve negativno vplivajo »čas in razmere«. (Propovednik 9:11) Če kljub pravi odločitvi kako trpimo, smo lahko prepričani, da nam bo Jehova pomagal vztrajati, na koncu pa nas bo blagoslovil. (2. Korinčanom 4:7)
19. Kako lahko pogumno nosimo svoje breme odgovornosti, ki nam ga prinašajo naše odločitve?
19 Kadar se torej odločamo, moramo poiskati svetopisemska načela in razmisliti, kako lahko po njih ravnamo. Resnično smo lahko Jehovu hvaležni, da nam pomaga s svojim svetim duhom ter po zrelih kristjanih v občini! S takšnim vodstvom in pripravami pogumno nosimo svoje breme odgovornosti za modre odločitve.
Kaj ste se naučili?
• Kaj bistvenega je potrebno za dobro odločanje?
• Kako bo naše naprezanje, da bi dosegli zrelost, vplivalo na to, koga si bomo izbrali za svojo družbo?
• Povejte nekaj pomembnih dejavnikov, ki naj bi jih upoštevali, ko se odločamo glede zaposlitve.
• Kakšna pomoč nam je na voljo pri odločanju?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 22]
Iz neposlušnosti Adama in Eve se naučimo nekaj zelo pomembnega
[Slika na strani 24]
Pred pomembno odločitvijo preiščimo biblijska načela