Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

‘Ba Ile ba Bitša Sanhedrine’

‘Ba Ile ba Bitša Sanhedrine’

‘Ba Ile ba Bitša Sanhedrine’

MOPERISITA yo a phagamego le babuši ba Bajuda ba be ba sa tsebe gore ba dire eng. Ke’ng seo ba bego ba tla se dira e le gore ba fediše dipolelo tšeo di bego di le gona mabapi le Jesu Kriste? Ba be ba atlegile go dira gore a bolawe, eupša bjale barutiwa ba Jesu ba be ba tlatša Jerusalema ka dipolelo tša go tsošwa ga gagwe. Ba be ba ka tswalelwa melomo bjang? E le gore ba ka dira phetho, moperisita yo a phagamego le bathuši ba gagwe ba ile “ba bitša Sanhedrine,” e lego kgoro e phagamego ya setšhaba sa Bajuda.—Ditiro 5:21.

Lekgolong la pele la nywaga Isiraele e be e laolwa ka mo go feletšego ke Mmušiši wa Moroma, Pontio Pilato. Eupša Sanhedrine e be e dirišana bjang le Pilato? Tokelo ya bona ya boahlodi e be e felela kae? Sanhedrine e be e rulagantšwe bjang? Le gona e be e šoma bjang?

Go Hlongwa ga Sanhedrine

Lentšu la Segerika leo le fetoletšwego e le “Sanhedrine” ka go lebanya le bolela gore, “go dula fase le.” E be e le lentšu leo le tlwaelegilego bakeng sa pokano goba pitšo. Ka tlwaelo ya setšo sa Sejuda le šupa go lekgotla la boahlodi la bodumedi, goba kgoro.

Bangwadi ba Talmud, yeo e ngwadilwego nywaga-kgolong e mentši ka morago ga go senywa ga Jerusalema ka 70 C.E., ba hlalositše Sanhedrine e le lekgotla la bogologolo. Ba be ba dumela gore ka mehla e be e dutše e e-na le diithuti tšeo di bego di kopana bakeng sa go ahla-ahla dintlha tša molao wa Sejuda, le gore e thomile nakong ya ge Moše a kgobokanya banna ba bagolo ba 70 gore ba mo thuše go etelela Isiraele pele. (Numeri 11:16, 17) Bo-radihistori ga ba dumelelane le kgopolo ye. Ba bolela gore ke feela ka morago ga gore Isiraele e laolwe ke Peresia mo go thomilego go ba le selo sa go swana le Sanhedrine ya lekgolong la pele la nywaga. Bo-radihistori le bona ba bolela gore sekolo sa batho bao ba ithutilego Talmud ke sona seo go ka bolelwago ka sona mabapi le dipokano tša bo-rabi tša lekgolong la bobedi le la boraro la nywaga, e sego Sanhedrine. Ka gona, Sanhedrine e hlomilwe neng?

Beibele e bolela gore mathopša ao a boetšego Juda a e-tšwa Babilona ka 537 B.C.E. a be a e-na le tsela yeo a bego a laola setšhaba ka yona. Nehemia le Esera ba bolela ka dikgošana, banna ba bagolo, bakgomana le bathuši ba babuši—mohlomongwe ke mathomo-mayo a Sanhedrine ye e ilego ya latela.—Esera 10:8; Nehemia 5:7.

Nako yeo e thomilego ka morago ga go phethwa ga Mangwalo a Seheberu go fihla ge go ngwalwa Ebangedi ya Mateo e bile ya khuduego ya Bajuda. Ka 332 B.C.E., Alexander yo Mogolo o ile a thoma go laola Judea. Ka morago ga lehu la Alexander, Judea e ile ya wela ka tlase ga mebušo e mebedi ya Gerika yeo e bego e le ka tlase ga taolo ya gagwe—wa pele e bile wa bo-Ptolemy, ka morago ya ba wa bo-Seleucus. Dipegong tša pušo yeo e thomilego ka 198 B.C.E. ya bo-Seleucus, re hwetša pego ya pele ya lekgotla la Sejuda la bolaodi. Lekgotla le le ka ba le be le e-na le taolo e lekanyeditšwego, eupša le ile la dira gore go bonagale eka Bajuda ba a ipuša.

Ka 167 B.C.E., Kgoši ya lešika la bo-Seleucus e lego Antiochus IV (Epiphanes) o ile a leka go gapeletša Bajuda go latela setšo sa Gerika. O ile a goboša tempele ya Jerusalema ka go direla Zeus sehlabelo ka kolobe aletareng ya gona. Se se ile sa hlohleletša bofetogedi moo ba-Maccabee ba ilego ba wiša mmušo wa bo-Seleucus gomme ba hloma mmušo wa bogoši ka lešika la ma-Hasmonaea. * Ka yona nako yeo, bamangwalo le Bafarisei—baetapele ba mašaba ao a ilego a thekga bofetogedi—ba ile ba hwetša matla a go laola gomme sehlopha sa baperisita sa lahlegelwa ke bolaodi.

Ka ge go bontšhitšwe ka Mangwalong a Segerika, Sanhedrine e ile ya tšwela pele e matlafala. E ile ya ba lekgotla la naga la bolaodi le lekgotla le le phagamego la boahlodi leo le bego le hlatholla melao ya Sejuda.

Matla a Leka-lekanego

Lekgolong la pele la nywaga, Judea e be e bušwa ke Roma. Lega go le bjalo, Bajuda ba be ba e-na le tokologo e itšego. E be e le molao wa Baroma gore ba dumelele ditšhaba tšeo ba bego ba di buša tokelo ya go ikgethela balaodi ba tšona. Ka gona, baetapele ba Baroma ga se ba ka ba itshwenya ka mediro yeo e bego e dirwa ke dikgoro tša metse gomme ba ile ba phema mathata ao a bego a ka tsošwa ke go fapana ga merafo. Maikemišetšo e be e le go kgothaletša khutšo le potego ya diprofense, ka go di dumelela go phetha metlwae ya tšona le gore di ipuše ka botšona. Ka ntle le go kgetha moperisita yo a phagamego—yo e bego e le mookamedi wa Sanhedrine—go mo tloša le go mo gapeletša go tšhela metšhelo, Baroma ba be ba tsena merero ya Bajuda feela ge go be go tloga go nyakega. Ka ge go bontšhitšwe tshekong ya Jesu, Roma e be e tiišitše matla a yona a go phetha kotlo ya polao.—Johane 18:31.

Ka gona Sanhedrine e be e laola ditaba tše dintši tšeo di tswalanago le Bajuda. E be e e-na le bahlankedi bao mošomo wa bona e bego e le go golega batho. (Johane 7:32) Dikgoro tša tlasana di be di ahlola melato e menyenyane ya bosenyi le ya badudi setšhabeng ntle le gore Baroma ba akaretšwe. Ge dikgoro tša tlasana di be di palelwa ke go dira phetho ya molato o itšego, o be o romelwa go Sanhedrine, yeo diphetho tša yona di bego di ka se fetolwe.

Go tiišetša ditokelo tša yona, Sanhedrine e be e swanetše go boloka khutšo le go thekga bobuši bja Roma. Eupša ge e ba Baroma ba be ba belaetšwa ke melato ya bopolitiki, ba be ba tsena-tsena ditaba gomme ba fihlelela phetho ya seo ba bego ba bona se lokile. O mongwe wa melato e bjalo e be e le wa go golegwa ga moapostola Paulo.—Ditiro 21:31-40.

Ditho tša Lekgotla

Lekgotla la Sanhedrine le be le e-na le ditho tše 71—moperisita yo a phagamego le banna ba setšhaba ba 70 ba hlomphegago. Mehleng ya Baroma, le be le bopilwe ke bakgomana ba baperisita (bontši e le Basadutsei), bakgomana ba go se tsebe mangwalo le bamangwalo bao ba rutegilego ba lekgotla la Bafarisei. Lekgotla le be le laolwa ke bakgomana ba baperisita, ba thekgwa ke banna ba hlomphegago bao e bego e se ditho tša lekgotla. * Le ge Basadutsei ba be ba sa dumelelane le dikgopolo tše difsa, Bafarisei ba be ba dumelela dikgopolo tše difsa le gona e be e le batho bao ba bego ba e-na le tutuetšo e matla setšhabeng. Go ya ka radihistori Josephus, ditaelo tša Bafarisei di be di sa latelwe ke Basadutsei gabonolo. Paulo o ile a diriša go se kwane ga bona le go fapana ga ditumelo ga dihlopha tše ka bobedi ge a be a itšhireletša pele ga Sanhedrine.—Ditiro 23:6-9.

Taba ya gore Sanhedrine e be e bopilwe ke bakgomana e dira gore go kwagale go bolela gore ditho tša yona di be di kgethelwa sa ruri le gore dikgoba di be di tlatšwa ke batho bao ba kgethilwego ke ditho tša lekgotla. Go ya ka Mishnah, ditho tše difsa di be di swanetše go ba e le “baperisita, Balefi le Baisiraele bao barwedi ba bona ba bego ba dumeletšwe go nyalwa ke baperisita,” ke gore, Mojuda yo a bego a ka ntšha pego ya lešika la gabo go hlatsela gore tatelano ya lona e sekile. Ka ge kgoro e phagamego e be e hlokomela thulaganyo ya tša boahlodi nageng ka moka, go bonagala eka banna bao ba bego ba itirela leina le lebotse ka dikgorong tša tlasana ba be ba phagamišetšwa ka go Sanhedrine.

Boahlodi le Bolaodi

Bajuda ba be ba hlompha Sanhedrine kudu, le gona baahlodi ka dikgorong tša tlasana ba be ba gapeletšega go amogela diphetho tša yona, go sego bjalo ba be ba tla bolawa. Lekgotla ka bolona le ile la itsenya kudu tabeng ya ditshwanelego tša baperisita le ditabeng tšeo di bego di akaretša Jerusalema, tempele ya yona gotee le borapedi bja ka tempeleng. Goba gona, Sanhedrine e be e ahlola melato ya selegae ya Judea feela. Eupša ka ge Sanhedrine e be e lebelelwa e le e phagamego kudu ge go tliwa tabeng ya go tseba Molao, e ile ya katološetša bolaodi bja yona le metseng ya Bajuda lefaseng ka bophara. Ka mohlala, moperisita yo a phagamego le lekgotla la gagwe ba ile ba laela baetapele ba disinagoge tša Damaseko gore ba thušane go golega balatedi ba Kriste. (Ditiro 9:1, 2; 22:4, 5; 26:12) Ka mo go swanago, mohlomongwe Bajuda bao ba bego ba etela Jerusalema bakeng sa menyanya ba be ba boela gae le ditaba tša boahlodi tšeo di tšwago go Sanhedrine.

Go ya ka Mishnah, Sanhedrine e be e le yona feela yeo e bego e e-na le matla a go dira phetho ditabeng tša bohlokwa tšeo di tswalanago le naga, go ahlola baahlodi bao ba tshetšego ditaelo tša yona le go ahlola baporofeta ba maaka. Jesu le Stefano ba ile ba latofatšwa ka gore ke barogaki gomme ba tšwelela ka pele ga lekgotla, Petro le Johane ba re ba ferekanya setšhaba, gomme Paulo ba re o goboša tempele.—Mareka 14:64; Ditiro 4:15-17; 6:11; 23:1; 24:6.

Go Ahlolwa ga Jesu le Barutiwa ba Gagwe

Ntle le ge e le ka Sabatha le ka matšatši a makgethwa, Sanhedrine e be e bokana letšatši le lengwe le le lengwe go tloga ka sehlabelo sa mesong go fihla nakong ya sebego sa mantšiboa. Tsheko e be e swarwa nakong ya ge letšatši le hlabile feela. Ka ge kahlolo ya lehu e be e sa dirwe go ba go fihla letšatšing le le latelago la tsheko, melato e bjalo e be e se ya swanela go swarwa letšatšing leo le latelwago ke la monyanya wa Sabatha goba letšatšing la monyanya. Bao ba bego ba nea bohlatse ba be ba lemošwa ka thata gore go tšholla madi a se nago molato ke taba e kgolo. Ka baka leo, go sekišwa le go ahlolwa ga Jesu moo go ilego gwa direlwa ka legaeng la Kefase bošegong bja pele ga monyanya go be go se molaong. Sa go nyamiša le go feta, baahlodi ka bobona ba ile ba nyaka dihlatse tša maaka gomme ba hlohleletša Pilato gore a ahlolele Jesu polao.—Mateo 26:57-59; Johane 11:47-53; 19:31.

Talmud e bolela gore baahlodi ba melato yeo e swanelwago ke polao ba be ba leka go phološa mosekišwa nakong ya tsheko yeo e bego e dirwa ka go se fele pelo. Lega go le bjalo, Stefano, go swana le Jesu yo a bego a ahlotšwe pele, ga se a ka a sekišwa ka mokgwa woo. Go ipolelela ga gagwe ka pele ga Sanhedrine go ile gwa dira gore a kgatlwe ke lešaba la batho ka mafsika. Ge nkabe Baroma ba se ba ka ba tsena ditaba gare, moapostola Paulo le yena a ka be a bolailwe ka mokgwa woo. Ge e le gabotse, baahlodi ba Sanhedrine ba be ba rerile go mmolaya.—Ditiro 6:12; 7:58; 23:6-15.

Bonyenyane ditho tše mmalwa tša lekgotla di be di bonala di e-na le toka. Mmuši wa Mojuda wa lesogana yo a ilego a bolela le Jesu e ka ba e be e le setho sa Sanhedrine. Le ge mahumo a monna yo e be e le tšhitišo, yena a ka ba a be a e-na le dika tše dibotse, ka ge Jesu a ile a mo laletša gore e be morutiwa wa Gagwe.—Mateo 19:16-22; Luka 18:18, 22.

Poifo ya seo baahlodi-gotee le yena ba se naganago, e ka ba e dirile gore Nikodemo, “mmuši wa Bajuda,” a etele Jesu bošego ka sephiring. Lega go le bjalo, Nikodemo o ile a emelela Jesu ka pele ga lekgotla la Sanhedrine ka go botšiša gore: “Molao wa rena ga o ahlole motho ka ntle le ge pele o kwele go tšwa go yena le go tseba seo a se dirago, na o a mo ahlola?” Nikodemo ka morago o ile a tliša “sephuthelo sa setlolo sa mira le dikgopha” bakeng sa go lokišeletša go bolokwa ga setopo sa Jesu.—Johane 3:1, 2; 7:51, 52; 19:39.

Josefa wa Arimathea, setho se sengwe sa lekgotla la Sanhedrine, ka sebete o ile a kgopela setopo sa Jesu go Pilato gomme a se boloka lebitleng la gagwe le lefsa. Josefa o be a “letetše mmušo wa Modimo,” eupša go boifa Bajuda go ile gwa mo thibela go ipolela gore ke yo mongwe wa barutiwa ba Jesu. Lega go le bjalo, Josefa o ile a retwa ka ge a se a ka a dumelelana le maiteko a Sanhedrine a go bolaya Jesu.—Mareka 15:43-46; Mateo 27:57-60; Luka 23:50-53; Johane 19:38.

Gamaliele, setho sa Sanhedrine, ka bohlale o ile a eletša baahlodi-gotee le yena gore ba tlogele barutiwa ba Jesu. O ile a re: “Go sego bjalo, mohlomongwe le ka hwetšwa ge e le gabotse le le balwa-le-Modimo.” (Ditiro 5:34-39) Ke’ng seo se ilego sa šitiša lekgotla le le phagamego go lemoga gore Jesu le barutiwa ba gagwe ba be ba thekgwa ke Modimo? Go e na le gore le dumele mehlolo ya Jesu, lekgotla la Sanhedrine le boletše gore: “Re tla dira’ng, gobane motho yo o dira dipontšho tše dintši? Ge e ba re mo tlogela ka tsela ye, ka moka ba tla dumela go yena gomme Baroma ba tla tla ba tšea lefelo la rena le setšhaba sa rena.” (Johane 11:47, 48) Go rata go buša go ile gwa šitiša lekgotla le le phagamego la Bajuda go phetha toka. Ka mo go swanago, go e na le gore ba thabe ge barutiwa ba Jesu ba fodiša batho, baetapele ba bodumedi ba ile “ba tlala lehufa.” (Ditiro 5:17) Ka ge e le baahlodi, ba be ba swanetše go boifa Modimo le go phetha toka, eupša bontši bja bona bo be bo šilafetše e bile bo sa botege.—Ekisodo 18:21; Doiteronomio 16:18-20.

Kahlolo ya Modimo

Ka lebaka la ge Isiraele e se ya botegela Molao wa Modimo le gona e ganne Mesia, Jehofa mafelelong o ile a lahla setšhaba seo ya se sa ba batho ba gagwe ba kgethilwego. Ka 70 C.E., Baroma ba ile ba senya motse wa Jerusalema le tempele ya yona gomme ba fediša tshepedišo ka moka ya dilo ya Bajuda gomme mafelelong ba fediša le bolaodi bja Sanhedrine ka bobjona.

Moahlodi yo a kgethilwego ke Jehofa, e lego Jesu Kriste, o tla dira phetho ya ge e ba setho sa Sanhedrine ya lekgolong la pele la nywaga se swanelwa ke go tsošwa, le gore ke sefe seo se dirilego sebe kgahlanong le moya o mokgethwa. (Mareka 3:29; Johane 5:22) Re ka kgodišega gore ge Jesu a dira phetho e bjalo o tla e dira ka toka e phethagetšego.—Jesaya 11:3-5.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 9 Mabapi le ba-Maccabee le ma-Hasmonaea, bona Morokami wa November 15, 1998, matlakala 21-4, le wa June 15, 2001, matlakala 27-30.

^ ser. 16 Ge Beibele e bolela ka “baperisita ba bagolo,” e šupa go baperisita ba nakong ye le ba nakong e fetilego le ditho tša malapa tšeo di bego di swanelwa ke go tšea maemo a phagamego a boperisita nakong e tlago.—Mateo 21:23.