Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Diema

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Diema

Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Diema

KGOŠI SALOMO wa Isiraele ya bogologolo o be a “bolêla ka diêma tše dikete tše tharo.” (1 Dikxoši 4:32) Na re ka kgona go hwetša dipolelo tša gagwe tša bohlale? Ee, re ka kgona. Puku ya Beibele ya Diema, yeo e feditšwego go ngwalwa mo e ka bago ka 717 B.C.E., e hupere bontši bja diema tša Salomo. Ke dikgaolo tše pedi feela tša mafelelo tšeo di ngwadilwego ke bangwadi ba bangwe—Aguri morwa wa Jake le kgoši Lemuele. Lega go le bjalo, ba bangwe ba dumela gore Lemuele ke leina le lengwe la Salomo.

Dipolelo tše di buduletšwego tšeo di kgobokeditšwego ka pukung ya Diema di na le morero o lego gabedi—“xo tseba bohlale le thutô.” (Diema 1:2) Dipolelo tše di re thuša go rua bohlale, e lego bokgoni bja go kwešiša dilo gabotse le go diriša tsebo go rarolla mathata. Ka tšona re kgona go hwetša tayo, goba tlwaetšo ya se se nepagetšego le se se fošagetšego. Go ela hloko diema tše le go theetša keletšo ya tšona go ka kgoma dipelo tša rena, gwa tlaleletša lethabong la rena gomme gwa re tlišetša katlego.—Baheberu 4:12.

‘RUA BOHLALE GOMME O KGOMARELE TAYO’

(Diema 1:1–9:18)

Salomo o re: “Bohlale bo xowa bò le kua ntlê.” (Diema 1:20) Ke ka baka la’ng re swanetše go theetša lentšu la bjona le le phagamego le leo le kwagalago? Kgaolo 2 e bontšha mehola e mentši ya go rua bohlale. Kgaolo 3 e hlalosa kamoo re ka hlagolelago tswalano ya kgaufsi le Jehofa. Ke moka Salomo o re: “Mathômô a bohlale ké xo re: Rua bohlale! Nthša tšohle O di ruilexo, O rêkê thlaloxanyô. Xomarêla thutô! Se e lahlê!”—Diema 4:7, 13.

Ke’ng seo se tlago go re thuša go ganetša mekgwa e gobogilego ya lefase? Kgaolo 5 ya Diema e araba ka gore: Diriša matla a go nagana gomme o lemoge mekgwa e goketšago ya lefase. Le gona, naganišiša ka ditla-morago tše bohloko tša go wela boitshwarong bjo bo gobogilego. Kgaolo e latelago e re lemoša ka mekgwa le boemo bja kgopolo bjoo bo ka beago tswalano ya rena le Jehofa kotsing. Kgaolo 7 e re nea tlhaloso ya kgonthe ya kamoo motho yo a gobogilego a itshwarago ka gona. Go kgaolo 8, bohlokwa bja bohlale le go kgahliša ga bjona di tšweletšwa ka tsela e kgahlišago. Kgaolo 9, yeo e lego sephetho se se šušumetšago sa diema tšeo di ahla-ahlwago go fihla go yona kgaolo ye, e tšweletšwa e le seswantšho se se kgahlišago seo se re tutueletšago go phegelela bohlale.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:7; 9:10—Ke ka tsela efe go boifa Jehofa e lego “xo thôma tsebô” le “mathômô a bohlale”? Ka ntle le go boifa Jehofa, ga go tsebo, ka gobane ke yena Mmopi wa dilo tšohle le Mongwadi wa Beibele. (Baroma 1:20; 2 Timotheo 3:16, 17) Ke yena Mothopo wa tsebo yohle e nepagetšego. Ka gona, tsebo e thoma ka go boifa Jehofa ka tsela e bontšhago tlhompho. Le gona, go boifa Modimo ke mathomo a bohlale ka gobane ga go na bohlale ka ntle le tsebo. Ka godimo ga moo, motho yo a sa boifego Jehofa a ka se ke a diriša tsebo le ge e le efe yeo a nago le yona go godiša Mmopi.

5:3 (PK)—Ke ka baka la’ng mogweba-ka-mmele a bitšwa “mosadi o šele”? Diema 2:16, 17 (PK) e hlalosa “mosadi o šele” e le motho “yo a lebetšego bogwera bja Modimo wa gagwe.” Motho le ge e le ofe yo a bego a rapela medimo ya maaka goba a hlokomologa Molao wa Moše, go akaretša le mogweba-ka-mmele, o be a bitšwa gore ke motho o šele.—Jeremia 2:25; 3:13.

7:1, 2—“Mantšu a-ka” le “ditaêlô tša-ka” di akaretša’ng? Go tlaleletša dithutong tša Beibele, di akaretša melao ya ka lapeng yeo e beilwego ke batswadi bakeng sa go hola malapa a bona. Bana ba swanetše go theetša melao ye gotee le dithuto tša Mangwalo tšeo ba di newago ke batswadi ba bona.

8:30 (NW)—“Mošomedi yo a nago le bokgoni” ke mang? Bohlale bjo bo mothofaditšwego bo ipitša mošomedi yo a nago le bokgoni. Ka ntle le go dirišetšwa go hlalosa dika tša bohlale ka tsela ya seswantšhetšo, mothofatšo ye e šupa go Morwa wa Modimo wa leitšibolo, e lego Jesu Kriste, pele a phela bjalo ka motho. Nako e telele pele a belegwa e le motho mo lefaseng, o ile a ‘bopša e le mathomo a ditsela tša Modimo.’ (Diema 8:22) Bjalo ka “mošomedi yo a nago le bokgoni,” o ile a šoma le Tatagwe a le mafolofolo nakong ya ge go bopša dilo tšohle.—Bakolose 1:15-17.

9:17—“Meetse a bohodu” ke’ng, gona ke ka baka la’ng a “natefa”? Ka ge Beibele e bapetša go thabela dikopano tša botona le botshadi lenyalong le go nwa meetse a lapološago a tšwago ka sedibeng, meetse ao a utswitšwego a emela dikopano tše di gobogilego tša botona le botshadi tšeo di dirwago ka sephiring. (Diema 5:15-17) Kgopolo ya gore motho a ka se ke a bonwa e dira gore meetse ao a bonale eka a a natefa.

Seo re Ithutago Sona:

1:10-14. Re swanetše go itiša malebana le go gokeletšwa ditseleng tša ba kgopo ka dikholofetšo tša bona tša go huma.

3:3. Re swanetše go tšeela godimo botho bjo lerato le therešo gomme re di rwale molaleng go etša ge re be re tla rwala pheta e botse. Le gona, re swanetše go ngwala dika tše dipelong tša rena gomme re di dire karolo ya bohlokwa ya maphelo a rena.

4:18. Kwešišo ya dilo tša moya e oketšega ganyenyane-ganyenyane. E le gore re dule re le seetšeng, re swanetše go tšwela pele re bontšha boikokobetšo le bonolo.

5:8. Re swanetše go phema ditutuetšo ka moka tše di gobogilego, go sa šetšwe gore di tla ka mmino, boithabišo, Internet goba dipuku le dimakasine.

5:21. Na motho yo a ratago Jehofa a ka lahla tswalano ya gagwe e botse le Modimo wa therešo bakeng sa gore a hwetše metsotswana e sego kae ya boithabišo? Ka ntle le pelaelo a ka se ke a dira bjalo! Lebaka le legolo la gore re dule re hlwekile boitshwarong ke go gopola gore Jehofa o bona ditsela tša rena e bile re a ikarabela go yena.

6:1-5. Ditemana tše di re swaretše keletšo e botse gakaakang ya gore re se ke ra ‘itlama’ ka tša ditšhelete legatong la ba bangwe ditumelelanong tše di sego bohlale! Ge e ba ka morago ga go hlahlobišiša ditaba re lemoga gore ga se ra dira dilo ka bohlale, re swanetše go ‘otelela’ ngwanabo rena ka ntle le go dika-dika re mo kgopele re sa kgaotše gomme re dire sohle se se lego matleng a rena go lokiša ditaba.

6:16-19. Mo ke mo go nago le magoro a a šupago a motheo ao a akaretšago mo e nyakilego go ba mehuta ka moka ya bobe. Re swanetše go e hloya.

6:20-24. Go tlwaetšwa ka Mangwalo go tloga bjaneng go ka šireletša motho gore a se ke a wela molabeng wa dikopano tše di gobogilego tša botona le botshadi. Batswadi ga se ba swanela go hlokomologa go nea tlwaetšo e bjalo.

7:4. Re swanetše go hlagolela lerato bakeng sa bohlale le kwešišo.

DIEMA TŠEO DI IKEMETŠEGO TŠA GO RE HLAHLA

(Diema 10:1–29:27)

Diema tše šetšego tša Salomo ke tše lebanyago le tšeo di ikemetšego. Ka ge di tšweletšwa kudu e le tšeo di laetšago phapano, di hlalosago dilo tšeo di swanago e bile di bapiša, di ruta dithuto tše matla mabapi le boitshwaro, polelo le boemo bja kgopolo.

Dikgaolo 10 go ya go 24 di gatelela bohlokwa bja go boifa Jehofa ka tsela e nago le tlhompho. Diema tšeo di lego go dikgaolo 25 go ya go 29 di ngwalolotšwe ke “banna ba Hiskia kxoši ya Juda.” (Diema 25:1) Diema tše di re ruta dithuto tše dingwe tše bohlokwa go akaretša le go ithekga ka Jehofa.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

10:6—Ke bjang ‘melomo ya ba babe e utago bošoro’? E ka ba e le ka kgopolo ya gore ba kgopo ba diriša mantšu a boreledi go khupetša maikemišetšo a bona a kotsi a go gobatša ba bangwe. Goba e ka ba e le gore ka ge ka kakaretšo batho ba kgopo ba sa ratege, tsela e nago le lehloyo yeo ba swarwago ka yona e ba tswalela melomo.

10:10—Ke bjang motho yo a ‘kobonyago leihlo’ a bakago bohloko? “Motho-mobe” a ka no se ‘tšame a senya ditaba’ feela, eupša gape a ka leka go uta maikemišetšo a gagwe ka boitšhišinyo bja mmele bjo bjalo ka go ‘kobonya leihlo.’ (Diema 6:12, 13) Mohuta wo wa bofora e ka ba mothopo wa kgateletšego e kgolo go mohlaselwa wa gagwe.

10:29—“’Tsela tša Morêna” ke’ng? Mo go bolelwa ka tsela yeo Jehofa a dirišanago ka yona le batho, e sego tsela ya bophelo yeo re swanetšego go e latela. Tsela yeo Modimo a dirišanago le batho ka yona e bolela tšhireletšo go bao ba sa solegego eupša phedišo go ba kgopo.

11:31 (PK)—Ke ka baka la’ng yo kgopo a putswa go feta yo a lokilego? Moputso wo go bolelwago ka wona mo o lekanywa go ya ka kotlo yeo yo mongwe le yo mongwe wa bona a e hwetšago. Ge motho yo a lokilego a dira sebe, moputso wo a o hwetšago bakeng sa diphošo tša gagwe ke tayo. Motho yo kgopo o dira dibe ka boomo e bile o gana go dira botse. Ka gona o swanelwa ke kotlo e šoro e bile o a e newa.

12:23—Ke bjang motho a ka ‘dirago tsebo thopa’? Go uta tsebo ga go bolele gore motho ga a e bonagatše le gatee. Go e na le moo, go bolela gore motho o bonagatša tsebo ka temogo, go se dire pontšho ya bomponeng ka go ikgantšha.

14:17 Ke ka kgopolo efe ‘motho wa tlhaologanyo a hloilwego’? Polelwana ya Seheberu yeo e fetoletšwego e le ”tlhaologanyo” e ka bolela go ba le temogo goba go nagana dilo tše mpe. Ka gona motho wa go nagana dilo tše mpe o a hloiwa. Eupša le motho wa go ba le temogo, yo a naganago dilo gabotse gomme a kgetha go se be “karolo ya lefase,” le yena o a hloiwa.—Joh. 15:19.

18:19—Ke ka tsela efe ‘motho yo a kgopišitšwego a lego thata go feta motse o tiilego’? (Bapiša le NW.) Bjalo ka motse o tiilego wo o dikaneditšwego, motho yo bjalo a ka gana go lebalela. Go ka ba bonolo gore lehloyo leo le lego gona magareng ga gagwe le mofoši e be lepheko le thata go swana le “mephekô ya kxôrô.”

Seo re Ithutago Sona:

10:11-14. E le gore dipolelo tša rena di kgothatše, re swanetše go tlatša menagano ya rena ka tsebo e nepagetšego, dipelo tša rena di swanetše go tutuetšwa ke lerato gomme bohlale bo swanetše go laola seo re se bolelago.

10:19; 12:18; 13:3; 15:28; 17:28. Re swanetše go nagana pele re bolela gomme re se ke ra bolela kudu.

11:1; 16:11; 20:10, 23. Jehofa o nyaka gore re botege ditirišanong tša rena tša kgwebo.

11:4. Ke bošilo go phegelela mahumo a dilo tše di bonagalago mola re hlokomologa thuto ya Beibele ya motho ka noši, go ba gona dibokeng, thapelo le tirelo ya tšhemo.

13:4 (PK). Ga se gwa lekana go “kganyoga” boemo bja boikarabelo ka phuthegong goba bophelo lefaseng le lefsa. Re swanetše gore gape re be mafolofolo gomme re katane ka matla go fihlelela dinyakwa tša seo.

13:24; 29:15, 21. Motswadi yo a nago le lerato ga a tepeletše ngwana wa gagwe goba a hlokomologa diphošo tša gagwe. Go e na le moo, tate goba mma o gata megato e le gore a lokiše diphošo tše bjalo pele di tsema medu.

14:10. Ka ge ka dinako tšohle re ka se kgone go hlalosa maikwelo a rena a ka gare-gare gabotse goba a kwešišwa gabotse ke ba bangwe, khomotšo yeo ba bangwe ba ka re neago yona e lekanyeditšwe. Re ka swanelwa ke go kgotlelela mathata a mangwe ka go ithekga ka mo go feletšego ka Jehofa.

15:7. Ga se ra swanela go imetša motho ka tsebo ya rena ka moka ka nako e tee, go fo etša ge molemi a sa gaše peu ya gagwe ka moka felo gotee. Motho yo bohlale o gaša tsebo ya gagwe ganyenyane-ganyenyane ge go nyakega.

15:15; 18:14. Go dula re e na le pono e nepagetšego go tla re thuša go hwetša lethabo gaešita le ge re lebeletšane le maemo a gateletšago.

17:24. Go fapana le “lešilo,” leo mahlo a lona le kgopolo di lelerago go e na le go tsepama dilong tša bohlokwa, re swanetše go tsoma kwešišo e le gore re dire dilo ka bohlale.

23:6-8. Re swanetše go itiša malebana le go bontšha moya wa boikaketši wa go amogela baeng.

27:21. Theto e ka utolla seo re lego sona. Boikokobetšo bo bonala ge e ba theto e re tutueletša go dumela gore re atlegišwa ke Jehofa gomme e re kgothaletša go tšwela pele re mo hlankela. Go se ikokobetše go bonala ge theto e dira gore re ipone re phagametše ba bangwe.

27:23-27. Ka go diriša maemo a tlwaelegilego a bophelo, diema tše di gatelela bohlokwa bja go hwetša kgotsofalo yeo e tlišwago ke bophelo bjo bonolo le go šoma ka thata. Ka mo go kgethegilego di swanetše go gatelela go rena bohlokwa bja go ithekga ka Modimo. *

28:5. Ge e ba re ‘nyaka Morena’ ka thapelo le ka go ithuta Lentšu la gagwe, re ka “lemoxa tšohle” tše di nyakegago e le gore re mo hlankele ka tsela yeo a e amogelago.

‘MELAETŠA E MATLA’

(Diema 30:1–31:31)

Puku ya Beibele ya Diema e na le ‘melaetša e mebedi e matla.’ (Diema 30:1; 31:1, bapiša le NW.) Ka go bapetša dilo ka tsela e šišinyago kgopolo, molaetša wa Aguri o bontšha kamoo go lego thata go kgotsofatša megabaru le kamoo ditsela tša monna yoo a goketšago mosadi di sa lemogegego ka gona. * Le gona o lemoša malebana le go ikgodiša le polelo ya kgalefo.

Molaetša o matla woo Lemuele a o neilwego ke mmagwe o na le keletšo e botse ya mabapi le go nwa beine le dino tše tagago gotee le go ahlola ka toka. Tlhaloso ya mosadi yo mobotse e phetha ka polelo e rego: “Mo neeleng tše a itiretšego tšona ka diatla tša gagwe; gomme a mediro ya gagwe e mo tumiše.”—Diema 31:31PK.

Rua bohlale, amogela tayo, hlagolela go boifa Modimo gomme o ithekge ka Jehofa. Ruri diema tše tše di buduletšwego di re ruta dithuto tša bohlokwa! Anke ka mešego feela re dirišeng keletšo ya tšona gomme re be le lethabo la “monna yo a boifago Jehofa.”—Psalme 112:1NW.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 50 Bona Morokami wa August 1, 1991, letlakala 31.

^ ser. 54 Bona Morokami wa July 1, 1992, letlakala 31.

[Diswantšho go letlakala 16]

Jehofa ke Mothopo wa tsebo yohle e nepagetšego

[Seswantšho go letlakala 18]

Go ‘gaša tsebo’ go bolela’ng?