Jehovova beseda je živa

Poudarki knjige Pregovori

KRALJ SALOMON je v starem Izraelu »govoril [. . .] tri tisoč pregovorov«. (1. kraljev 4:32) Ali so nam njegovi modri izreki na razpolago? Seveda. V biblijski knjigi Pregovori, ki je bila napisana okrog leta 717 pr. n. št., je zapisanih veliko Salomonovih izrekov. Samo zadnji dve poglavji pripisujejo drugima piscema – Agurju, Jakejevemu sinu, in kralju Lemuelu. Vendar nekateri menijo, da je Lemuel zgolj drugo ime za Salomona.

Navdihnjeni izreki, ki so zbrani v knjigi Pregovori, imajo dvojni namen – »da se spozna modrost in uk«. (Pregovori 1:2) Pomagajo nam pridobiti modrost, kar pomeni, da dobimo jasen pogled na zadeve in znamo uporabiti spoznanje pri reševanju problemov. Po njih prejemamo tudi pouk oziroma moralno vzgojo. Če tem pregovorom posvetimo pozornost in upoštevamo njihov nasvet, lahko to vpliva na naše srce, prispeva k sreči in zagotovi uspeh. (Hebrejcem 4:12)

‚PRIDÓBI MODROST IN OPRIMI SE POUKA!‘

(Pregovori 1:1–9:18)

»Modrost glasno kliče zunaj,« pravi Salomon. (Pregovori 1:20) Zakaj bi morali prisluhniti njenemu glasnemu in jasnemu klicanju? V 2. poglavju piše, kako vse nam koristi pridobljena modrost. V 3. poglavju se razpravlja o tem, kako priti do zaupnega odnosa z Jehovom. Salomon nato reče: »Začetek modrosti je: Pridóbi modrost! in za ves svoj imetek pridobi si razumnost. Oprimi se pouka, ne pusti ga.« (Pregovori 4:7, 13)

Kaj nam bo pomagalo, da se bomo upirali nemorali v svetu? V 5. poglavju Pregovorov najdemo odgovor: Bodite premišljeni in prepoznajte varljive poti sveta. V njem je tudi misel o tem, kako drago stane nemorala tistega, ki jo zagreši. Naslednje poglavje opozarja pred ravnanjem in stališči, ki škodujejo našemu odnosu z Jehovom. V 7. poglavju so zapisane pomembne informacije o obnašanju nemoralne osebe. V 8. poglavju je prikupno opisano, kako dragocena in privlačna je modrost. Ta sklop obravnavanih pregovorov sklene spodbudno 9. poglavje, v katerem  je zanimiva ponazoritev, ki nas navede, da si prizadevamo za modrost.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

1:7, NW; 9:10 – V kakšnem smislu je strah pred Jehovom »začetek spoznanja« in »začetek modrosti«? Brez strahu pred Jehovom ne moremo doseči spoznanja, saj je Stvarnik vsega in Avtor Svetega pisma. (Rimljanom 1:20; 2. Timoteju 3:16, 17) On je sam vir pravega spoznanja. Zato si spoznanje začnemo pridobivati tako, da si privzgojimo spoštljiv strah pred Jehovom. Ta je tudi začetek modrosti, saj brez spoznanja ni modrosti. Poleg tega oseba, ki nima strahu pred Jehovom, ne bo uporabila svojega spoznanja v čast Stvarniku.

5:3 – Zakaj se nečistnico šteje za ‚tujko‘? Pregovori 2:16, 17 opisujejo, da ‚tujka‘ »zabi Boga svojega zavezo«. Vse, ki so častili krive bogove ali pa so se odtujili od mojzesovske postave (tudi nečistnice), se je štelo za tujce. (Jeremija 2:25; 3:13)

7:1, 2 – Kaj vsebujejo »besede moje« in »zapovedi moje«? Poleg biblijskih naukov vsebujejo družinska pravila, ki jih postavijo starši v dobro družinskim članom. Mladi se morajo zvesto ravnati po njih in po svetopisemskih naukih, ki jih prejmejo od svojih staršev.

8:30 – Kdo je »delovodja«? Poosebljena modrost samo sebe imenuje delovodja. Ta poosebitev je več kot literarno sredstvo, ki pojasnjuje značilnosti modrosti, zato ker simbolično predstavlja Božjega prvorojenega Sina, Jezusa Kristusa, v njegovem predčloveškem obstoju. Že dolgo preden se je rodil kot človek na zemlji, ‚ga je imel Bog v začetku poti svoje‘. (Pregovori 8:22) Kot »delovodja« je dejavno sodeloval s svojim očetom pri ustvarjanju vsega. (Kološanom 1:15–17)

9:17 – Kaj so ‚ukradene vode‘ in zakaj so »sladke«? Biblija primerja spolnost znotraj zakonske zveze s pitjem osvežujoče vode iz studenca. Ukradene vode torej predstavljajo prikrite nemoralne spolne odnose. (Pregovori 5:15–17) Misel, da se lahko nekaj uspešno zakrije, daje takšnim vodam navidezno sladkobo.

Pouk za nas:

1:10–14. Morali bi paziti, da nas grešniki ne zvabijo na slabo pot s svojimi obljubami o bogastvu.

3:3, NW. Zelo bi morali ceniti srčno dobrotljivost in resnicoljubnost. Naj bosta vidni kakor dragocena ogrlica. Vtisnimo si ju tudi v srce, tako bosta postali del nas.

4:18. Duhovno spoznanje se veča. Da bi ostali v luči, moramo biti še naprej ponižni in krotki.

5:8. Na daleč se ognimo vsakemu nemoralnemu vplivu, pa naj ta pride po glasbi, zabavi, internetu ali knjigah in revijah.

5:21. Ali bi človek, ki ljubi Jehova, zamenjal svoj dobri odnos, ki ga ima s pravim Bogom, za nekaj trenutkov užitka? Seveda ne! K ohranjanju moralne čistosti bomo najbolj spodbujeni, če se bomo zavedali, da Jehova vidi naša dejanja in da smo mu zanje odgovorni.

6:1–5. Kako dober nasvet proti temu, da bi ‚postali porok‘ ali se nemodro finančno obvezali v korist drugih, je v teh vrsticah! Če po skrbnem premisleku morda ugotovimo, da je bilo naše ravnanje nemodro, bi morali brez odlašanja z vztrajnimi prošnjami ‚nadlegovati bližnjega‘ in storiti vse, kar lahko, da se zadeva popravi.

6:16–19. V teh sedmih glavnih rečeh so zajeti skoraj vsi prestopki. Morali bi jih sovražiti.

6:20–24. Svetopisemska vzgoja lahko otroka obvaruje pred zanko spolne nemorale. Starši pri takšni vzgoji ne bi smeli biti brezbrižni.

7:4. Modrost in razumnost bi morali vzljubiti.

 POSAMEZNI PREGOVORI, KI NAS USMERJAJO

(Pregovori 10:1–29:27)

Preostali Salomonovi pregovori so jedrnati posamezni izreki, ki so večinoma predstavljeni kot nasprotja, vzporednice in primerjave. Dobro nas poučijo glede ravnanja, govorjenja in stališča.

Poglavja od 10 do 24 poudarjajo vrednost spoštljivega strahu pred Jehovom. Pregovore od 25. do 29. poglavja so prepisali »možje Ezekija, kralja Judovega«. (Pregovori 25:1) Učijo o tem, kako se zanašati na Jehova, in vsebujejo še druge življenjsko pomembne nauke.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

10:6 – V kakšnem smislu »usta brezbožnih [. . .] skrivajo silovitost«? Morda v tem smislu, da hudobni s sladkimi besedami prikrivajo svoj zlobni namen, ki je drugim v škodo. Izvirna hebrejska beseda pa ima še en pomen. Prevod SSP ta del stavka prevaja: ‚Usta krivičnih pokriva nasilje.‘ To lahko pomeni, da jim drugi ljudje večinoma niso naklonjeni in jih sovražijo. To sovraštvo hudobnim zapre usta.

10:10 – Kako lahko »kdor mežika z očesom« povzroči »bolečino« (SSP)? Morda se »belijalov [ničvreden, NW] človek« ne zateka samo k ‚spačenim ustom‘, temveč tudi skuša prikriti svoje namene z govorico telesa, k čemur spada ‚mežikanje z očesom‘. (Pregovori 6:12, 13) Takšna prevara lahko žrtvi povzroči veliko duševno stisko.

10:29 – Kaj je »pot GOSPODOV«? Ta stavek govori o tem, kako Jehova ravna s človeštvom, in ne o življenjski poti, ki naj bi jo ubrali. Božje ravnanje brezgrajnim zagotavlja varnost, hudobnim pa naznanja uničenje.

11:31 – Zakaj bi moral hudobni prejeti večje plačilo kot pravični? To plačilo se meri po velikosti kazni za vsakega od njiju. Ko pravični greši, je plačilo za njegove napake discipliniranje. Hudobnež, ki greši namerno in zavrača delati dobro, pa si zasluži in tudi dobi strožjo kazen.

12:23 – Kako lahko kdo »skriva znanje«? Skrivati znanje ne pomeni, da ga človek prav nič ne uporablja. Ravno nasprotno, je previden in ne želi zbujati pozornosti, tako da se z njim baha.

14:17, NW – V kakšnem smislu je »človek, ki ravna premišljeno [. . .] osovražen«? Hebrejski izraz, preveden s »premišljenost«, lahko pomeni oboje, sprevidevnost ali zlobno razmišljanje. Človek s hudobnimi zamislimi je seveda osovražen. Toda enako je s sprevidevnim, ki ravna premišljeno in se odloči, da ‚ne bo del sveta‘. (Janez 15:19)

18:19 – Kako se »brat, z grehom razžaljen, bolj [. . .] upira nego trdno mesto«? Takšen človek podobno kot oblegano trdno mesto nikakor noče popustiti. Spori med njim in prestopnikom lahko hitro postanejo tako velika ovira kakor »zapah grada«.

Pouk za nas:

10:11–14. Da bi bile naše besede izgrajujoče, moramo svoj um polniti s točnim spoznanjem,  naše srce mora spodbujati ljubezen in z modrostjo se odločajmo o tem, kaj naj pride iz naših ust.

10:19; 12:18; 13:3; 15:28; 17:28. Naj bo naših besed malo in naj bodo premišljene.

11:1; 16:11; 20:10, 23. Jehova želi, da smo pri poslovnih zadevah pošteni.

11:4. Nespametno si je prizadevati za gmotno bogastvo na škodo osebnega preučevanja Biblije, obiskovanja shodov, molitve in oznanjevanja.

13:4. ‚Želja‘ po odgovornem položaju v občini ali do življenja v novem svetu sama po sebi še ni dovolj. Biti moramo tudi delavni in marljivi, da bi ustrezali pogojem.

13:24; 29:15, 21. Ljubeč roditelj svojega otroka ne razvaja oziroma mu ne spregleda napak. Oče ali mati raje ukrepa, da popravi in izkorenini takšne napake, preden se pregloboko zakoreninijo.

14:10. Ker naših najglobljih čustev ne moremo vselej natančno izraziti, niti jih ne morejo tisti, ki nas opazujejo, vedno razumeti, ima tolažba, s katero nam drugi lahko pomagajo, svoje omejitve. Z nekaterimi težavami se morda lahko spoprimemo samo tako, da se zanašamo na Jehova.

15:7. Človeku ne bi smeli naenkrat povedati vsega, kar vemo, tako kot kmetovalec ne poseje vsega semena na eno mesto. Modra oseba trosi svoje znanje malo po malo, kolikor je treba.

15:15; 18:14. Če ohranjamo optimističen pogled, nam to pomaga najti veselje celo v najtežjih okoliščinah.

17:24, NW. »Neumnega« um in oči tavajo, ko bi morale biti usmerjene k tistemu, kar je pomembno. Namesto da smo mu podobni, iščimo razumnost, da bomo lahko ravnali modro.

23:6–8. Ogibati bi se morali hinavskega izkazovanja gostoljubja.

27:21. Kadar nas pohvalijo, se lahko pokaže, kakšni smo. Če nas pohvala spodbudi, da pripišemo zasluge Jehovu in mu še naprej služimo, smo ponižni. Občutek vzvišenosti ob pohvali pa odkrije pomanjkanje ponižnosti.

27:23–27. V teh pregovorih je s pastirskim življenjem prikazano, kako pomembno je najti zadovoljstvo v preprostem življenju, ki je plod marljivega dela. Še posebej bi morali v nas vzbuditi potrebo, da se zanašamo na Boga. *

28:5. Če ‚iščemo GOSPODA‘ z molitvijo in preučevanjem njegove Besede, lahko ‚umemo vse‘, kar je treba, da bi mu služili sprejemljivo.

‚TEHTNI SPOROČILI‘

(Pregovori 30:1–31:31)

Biblijska knjiga Pregovori se sklene s ‚tehtnima sporočiloma‘. (Pregovori 30:1; 31:1; oboje NW) V sporočilu Agurja so miselno izzivalne primerjave, ki ponazarjajo nenasitnost pohlepa. Agur prikaže, kako neopazno in prepričljivo zapeljivec zavede dekle, svari pa tudi pred samopoviševanjem in jezo. *

Tehtno sporočilo, ki ga je Lemuel prejel od svoje matere, vsebuje dober nasvet glede uživanja vina in drugih opojnih pijač ter tudi glede pravičnega razsojanja. Opis dobre žene se konča z izjavo: »Dajte ji od sadú njenih rok in pri vratih naj jo hvalijo dela njena!« (Pregovori 31:31)

Pridobi modrost, sprejemaj pouk oziroma karanje, razvijaj strahospoštovanje do Boga, zanašaj se na Jehova. Kako dragocen pouk najdemo v navdihnjenih pregovorih! Da bi le upoštevali njihov nasvet in okusili srečo ‚moža, ki se boji GOSPODA‘! (Psalm 112:1, SSP)

[Podčrtni opombi]

[Slike na strani 16]

Jehova je vir vsega pravega spoznanja

[Slika na strani 18]

Kaj pomeni ‚trositi znanje‘?