»Veseli se žene mladosti svoje«

»Veseli se žene mladosti svoje! Ker zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?« (PREGOVORI 5:18, 20)

1., 2. Zakaj lahko rečemo, da je romantična ljubezen med možem in ženo blagoslovljena?

BIBLIJA o spolnosti govori odkrito. V Pregovorih 5:18, 19 piše: »Blagoslovljen bodi vrelec tvoj in veseli se žene mladosti svoje, košute predrage, gazele dražestne —! prsi njene naj te mamijo vsak čas, vedno hodi zamaknjen v njeno ljubezen!«

² Tukaj se izraz »vrelec« nanaša na vir spolne zadovoljitve. Blagoslovljen je zato, ker sta romantična ljubezen in zamaknjenost, ki ju občutita zakonca, Božje darilo. Takšne intimne občutke pa naj bi zakonci gojili samo drug do drugega. Zato je Salomon, kralj staroveškega Izraela in pisec knjige Pregovori, postavil retorično vprašanje: »Zakaj bi taval, sin moj, s tujko in bi objemal prsi tuje ženske?« (Pregovori 5:20)

3. a) S kakšno kruto resničnostjo se srečujejo mnogi zakonci? b) Kako Bog gleda na prešuštvo?

³ Moški in ženska se na poročni dan slovesno zaobljubita, da se bosta ljubila in si ostala zvesta. Vseeno pa mnogi zakoni razpadejo zaradi prešuštva. Pravzaprav je neka raziskovalka, zatem ko je pregledala več kot dva ducata raziskav, ugotovila, da je »zunajzakonske spolne odnose imelo 25 odstotkov poročenih žensk in 44 odstotkov poročenih moških«. Apostol Pavel je dejal: »Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki, ne malikovalci, ne prešuštniki, ne moški, ki jih imajo za protinaravno spolno občevanje, ne moški, ki ležijo z moškimi, [. . .] ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« (1. Korinčanom 6:9, 10) Stvar je povsem jasna – prešuštvo je v Božjih očeh hud greh, zato bi morali pravi častilci paziti, da ne bi bili svojemu zakoncu nezvesti. Kaj nam bo pomagalo, da bomo ‚zakonsko zvezo spoštovali in da bo naša zakonska postelja neoskrunjena‘? (Hebrejcem 13:4)

 Pazimo na varljivo srce

4. Kako bi se poročen kristjan med drugim lahko nevede zapletel v zunajzakonsko romantično razmerje?

⁴ Mnogi imajo v današnjem moralno izprijenem okolju ‚oči polne prešuštva in ne morejo nehati grešiti‘. (2. Petrovo 2:14) Zavestno se zapletajo v ljubezenska razmerja zunaj zakonske zveze. V nekaterih deželah so se številne ženske zaposlile. V službi delajo skupaj z moškimi, kar je ustvarilo plodna tla za nedopustne pisarniške romance. Potem so tu še internetne klepetalnice, v katerih lahko celo najbolj plašni ljudje brez težav sklepajo zaupna prijateljstva. V takšne zanke so se nevede ujeli mnogi poročeni.

5., 6. Kako se je neka kristjanka zapletla v nevarne okoliščine in kaj se lahko iz tega naučimo?

⁵ Poglejmo si, kako se je kristjanka, ki jo bomo poimenovali Marija, znašla v okoliščinah, zaradi katerih je zabredla tako daleč, da je skoraj zagrešila spolno nemoralo. Njen mož, ki ni Jehovova priča, je svoji družini izkazoval bolj malo naklonjenosti. Marija se spominja, kaj se je zgodilo pred nekaj leti, ko je spoznala moževega sodelavca. Bil je olikan in je kasneje celo pokazal zanimanje za njeno versko prepričanje. »Bil je tako prijeten, tako drugačen od mojega moža,« je rekla. Nedolgo zatem so se med Marijo in moževim sodelavcem razvneli romantični občutki. »Saj nisem prešuštvovala,« je razmišljala, »poleg tega se zanima za Biblijo. Mogoče mu lahko pomagam.«

⁶ Romantična navezanost Marije ni pripeljala do prešuštva – še pravočasno se je spametovala. (Galačanom 5:19–21; Efežanom 4:19) Začela se ji je oglašati vest in zadeve je uspela popraviti. Marijina izkušnja pokaže, da ‚je srce nad vse varljivo in hudo popačeno‘. (Jeremija 17:9) Biblija nam svetuje: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj srce svoje.« (Pregovori 4:23) Kako lahko to storimo?

‚Razumni se skrije‘

7. Kateri svetopisemski nasveti so nam lahko v zaščito, ko pomagamo komu, ki ima zakonske težave?

⁷ »Kdor torej misli, da stoji, naj pazi, da ne pade,« je napisal apostol Pavel. (1. Korinčanom 10:12) V Pregovorih 22:3 pa piše: »Razumni vidi hudo ter se skrije.« Namesto da bi s pretirano samozavestjo razmišljali ‚Nič se mi ne bo zgodilo‘, je pametno, da predvidite okoliščine, v katerih bi lahko zašli v težave. Na primer, ne postanite edini zaupnik komu nasprotnega spola, ki se spoprijema z zapletenimi zakonskimi problemi. (Pregovori 11:14) Takšnemu posamezniku povejte, da se je o zakonskih težavah najboljše pogovoriti z zakoncem, z zrelim kristjanom istega spola, ki mu želi, da bi njegov zakon uspel, ali pa s starešinami. (Titu 2:3, 4) Starešine v občinah Jehovovih prič so v takšnem ravnanju dober zgled. Kadar se mora starešina zasebno pogovoriti s krščansko sestro,  to stori v javnem prostoru – denimo v kraljestveni dvorani.

8. Kakšna previdnost je nujna na delovnem mestu?

⁸ Na delovnem mestu pa tudi drugje se ogibajte okoliščin, ki bi lahko pripeljale do tega, da bi s kom navezali zaupen odnos. Če na primer posameznik dela še po delovnem času in pri tem tesno sodeluje s kom nasprotnega spola, se lahko znajde v skušnjavi. Kot poročen moški ali ženska bi morali s svojim govorjenjem in vedenjem jasno pokazati, da enostavno niste več prosti. In kot človek, ki se trudi biti vdan Bogu, zagotovo ne bi hoteli pritegovati neprimerne pozornosti, s tem da bi se spogledovali ali pa se nespodobno oblačili in urejali. (1. Timoteju 4:8; 6:11; 1. Petrovo 3:3, 4) To, da imate na delovnem mestu fotografije svojega zakonca in otrok, bo vas in druge vidno opominjalo, da vam je družina v življenju zares pomembna. Bodite odločeni, da nikoli ne boste spodbujali – niti dopuščali – tega, da se vam kdo približa z namenom, da bi vas zapeljal. (Job 31:1)

»Uživaj življenje z ženo, ki jo ljubiš«

9. Zaradi katerih dogodkov lahko novonastali romantični odnos postane vabljiv?

⁹ Da bi obvarovali svoje srce, pa ni dovolj le to, da se samo ogibamo nevarnih okoliščin. Če moža ali ženo pritegne kak drug človek, je to lahko znak, da zakonca nista pozorna na potrebe drug drugega. Lahko se zgodi, da se mož za ženo ne meni ali pa da žena moža ves čas kritizira. Potem pa se nenadoma pojavi kdo – bodisi v službi ali celo v kraljestveni dvorani – za katerega se posamezniku zdi, da ima ravno tiste lastnosti, ki jih pri svojem zakoncu pogreša. Kmalu nastane vez, zaradi katere se temu novonastalemu odnosu skorajda ni moč upreti. Ta niz komaj opaznih dogodkov potrjuje resničnost naslednje biblijske izjave: »Vsak [je] preizkušan, ko ga njegova lastna želja vleče in vabi.« (Jakob 1:14)

10. Kako lahko možje in žene okrepijo medsebojni odnos?

¹⁰ Možje in žene naj ne bi svojih želja – bodisi po naklonjenosti, prijateljstvu ali podpori v težavnih okoliščinah – skušali zadovoljiti zunaj zakona, temveč naj bi si prizadevali okrepiti ljubeč odnos s svojim zakoncem. Zato s svojim partnerjem preživljajte čas in se z njim zbližajte. Premišljujte o tem, zakaj ste se vanj zaljubili. Skušajte obuditi žar, ki ste ga čutili do človeka, s katerim ste se poročili. Prikličite si v spomin prijetne trenutke, ki sta jih skupaj preživela. O zadevi molite k Bogu. Psalmist David je Jehova milo prosil: »Srce čisto mi ustvari, o Bog, in trdnega duha ponovi v meni.« (Psalm 51:10) Bodite odločeni, da boste ‚uživali življenje z ženo, ki jo ljubite [oziroma z možem, ki ga ljubite], vse dni svojega življenja, ki vam ga je [Bog] dal pod soncem‘. (Propovednik 9:9)

11. Kakšno vlogo imajo pri krepitvi zakonskih vezi spoznanje, modrost in sprevidevnost?

¹¹ Ne spreglejmo, da so za krepitev zakonskih vezi pomembni tudi spoznanje, modrost in sprevidevnost. V Pregovorih 24:3, 4, SSP, piše: »Modrost zida hišo, razumnost [sprevidevnost, NW] jo utrjuje. Spoznanje polni shrambe z vsem dragocenim in žlahtnim imetjem.« Med dragoceno imetje, ki prispeva k srečni družini, spadajo tudi ljubezen, zvestovdanost, strah pred Bogom in vera. Da bi si jih pridobili, moramo imeti spoznanje o Bogu. Zato naj bi poročeni pari skrbno preučevali Biblijo. Kako pomembni pa sta modrost in sprevidevnost? Modrost, namreč sposobnost, da v življenju upoštevamo znanje iz Svetega pisma, potrebujemo, da bi se lahko uspešno spoprijemali z vsakodnevnimi problemi. Človek, ki je  sprevideven, pa je zmožen razumeti misli in občutke svojega zakonca. (Pregovori 20:5) Jehova po Salomonu pravi: »Sin moj, na modrost mojo pazi, proti umnosti [sprevidevnosti, NW] moji nagni uho svoje.« (Pregovori 5:1)

Kadar nastopi ‚stiska‘

12. Zakaj ne preseneča, da se poročeni pari srečujejo s problemi?

¹² Noben zakon ni popoln. V Bibliji celo piše, da bodo možje in žene »v sebi doživljali stisko«. (1. Korinčanom 7:28) Zakon je lahko zaradi skrbi, bolezni, preganjanja in drugih dejavnikov izpostavljen pritisku. Kljub temu pa bi morala kot zakonca, ki sta drug drugemu zvestovdana, skupaj reševati težave in se pri tem truditi, da bi ugajala Jehovu.

13. Na katerih področjih se mož in žena lahko preiščeta?

¹³ Kaj pa, če med zakoncema vlada napetost zaradi tega, kako ravnata drug z drugim? Da bi razmere spremenila, se bosta morala potruditi. Denimo, da sta drug z drugim nevede začela govoriti neprijazno in jima je to prešlo v navado. (Pregovori 12:18) Kot smo videli v prejšnjem članku, ima to lahko uničujoče posledice. Neki biblijski pregovor se glasi: »Bolje je prebivati v pusti deželi nego z ženo prepirljivo in togotno.« (Pregovori 21:19) Če ste poročena ženska in imate takšen zakon, se vprašajte: ‚Ali je možu zaradi mojega vedenja težko biti ob meni?‘ Možem Biblija naroča: »Ljubite svoje žene in se ne srdite nanje.« (Kološanom 3:19) Če ste poročen moški, se vprašajte: ‚Ali se vedem hladno, zaradi česar bi bila lahko moja žena v skušnjavi, da bi si tolažbo poiskala kje drugje?‘ Seveda za spolno nemoralo ni nobenega opravičila. Vendar je dejstvo, da do takšne tragedije lahko pride, dober razlog za to, da se o problemih odkrito pogovarjate.

14., 15. Zakaj posameznik ne bo odpravil svojih zakonskih težav s tem, da išče rešitev zunaj zakona?

¹⁴ Posameznik svojih zakonskih težav ne bo rešil, če bo iskal uteho v zunajzakonski romanci. Kam bi takšno razmerje sploh lahko vodilo? V nov in boljši zakon? Nekateri morda tako mislijo. ‚Navsezadnje,‘ si dopovedujejo, ‚ima ta človek ravno takšne lastnosti, kot bi si jih želel pri svojem zakoncu.‘ Vendar je takšno razmišljanje napačno, saj posameznik, ki bi zapustil svojega zakonca – ali pa bi k temu spodbujal vas – niti malo ne spoštuje svetosti zakonske zveze. Nerazumno je pričakovati, da bi takšno razmerje pripeljalo do zakona, ki bi bil boljši od prejšnjega.

¹⁵ Prej omenjena Marija je trezno razmislila o posledicah poti, po kateri je krenila, pa tudi o možnosti, da bi lahko izgubila Božjo naklonjenost oziroma da bi jo zaradi nje lahko izgubil kdo drug. (Galačanom 6:7) »Ko sem se preiskala, kaj čutim do moževega sodelavca,« pravi, »sem ugotovila, da tudi če je  morda kdaj obstajala možnost, da bi ta moški spoznal resnico, sem mu jaz to preprečevala. Napačno ravnanje bi vsem vpletenim zelo škodilo, drugim pa bi bilo kamen spotike!« (2. Korinčanom 6:3)

Najmočnejša gonilna sila

16. Naštejte nekaj posledic moralne nečistosti.

¹⁶ Biblija svari: »Med cede ustne tujke in glajša od olja so usta njena. Ali njen konec je grenek kakor pelin, oster kakor dvorezen meč.« (Pregovori 5:3, 4) Posledice moralne nečistosti so boleče in lahko tudi smrtne. Sem spadajo vznemirjena vest, spolno prenosljive bolezni in čustvene rane nedolžnega zakonca. To so gotovo tehtni razlogi, da človek ne krene na pot, ki vodi v zakonsko nezvestobo.

17. Kateri je najmočnejši razlog za zakonsko zvestobo?

¹⁷ Glavni razlog, zakaj je zakonska nezvestoba nekaj napačnega, pa je ta, da jo obsoja Jehova, ustanovitelj zakonske zveze in tisti, ki je ljudem omogočil, da imajo spolne odnose. Sam po preroku Malahiju pravi: »Približam se vam s sodbo in bodem nagla priča zoper [. . .] prešeštnike.« (Malahija 3:5) O tem, kaj Jehova opazi, pa v Pregovorih 5:21 piše: »Pred očmi GOSPODOVIMI so pota vsakega in on meri vse steze njegove.« Zares, »vse je golo in razodeto pred očmi njega, ki mu moramo dajati odgovor«. (Hebrejcem 4:13) Torej je najmočnejši razlog za zakonsko zvestobo ta, da se zavedamo, da bi z vsakršno spolno nečistostjo poškodovali svoj odnos z Jehovom, ne glede na to, kako skrivna bi bila ta nezvestoba in kako majhne bi se morda zdele njene telesne ali družbene posledice.

18., 19. Kaj se naučimo iz Jožefove izkušnje s Potifarjevo ženo?

¹⁸ Da je želja, da bi bili z Bogom v miru, res močna gonilna sila, nam pokaže zgled Jožefa, sina očaka Jakoba. Jožef si je pridobil naklonjenost Potifarja, faraonovega dvornega uradnika, zato je v njegovi hiši imel prednostni položaj. Bil je tudi »lepe postave in zalega obličja«, kar ni ušlo očem Potifarjeve žene. Dan za dnem ga je skušala zapeljati, vendar njena prizadevanja niso obrodila nobenega sadu. Zakaj se je Jožef vsem njenim poskusom uprl? Biblija nam pove: »On pa se brani ter reče gospodarja svojega ženi: »Glej, gospod moj [. . .] mi ni [ničesar] odtegnil razen tebe, ker si žena njegova. Kako bi torej jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?« (1. Mojzesova 39:1–12)

¹⁹ Neporočeni Jožef je ostal moralno čist s tem, da se ni hotel zaplesti z ženo drugega moškega. »Pij vodo iz lastnega vodnjaka,« naročajo poročenim moškim Pregovori 5:15, »in kar ti priteka iz tvojega studenca!« Pazite, da se niti nezavedno ne bi navezali na koga, ki ni vaš zakonec. Skušajte okrepiti ljubezensko vez v lastnem zakonu in si marljivo prizadevajte rešiti kakršne koli zakonske težave, ki se morda pojavijo. Vsekakor se ‚veselite žene mladosti svoje‘. (Pregovori 5:18)

Kaj ste se naučili?

• Kako se lahko poročen kristjan nevede zaplete v romantično razmerje?

• Kateri varnostni ukrepi lahko poročenemu posamezniku pomagajo, da se ne bi romantično navezal na koga, ki ni njegov zakonec?

• Kaj naj bi storili poročeni pari, kadar imajo težave?

• Katera je najmočnejša gonilna sila za zvestobo v zakonu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Delovno mesto lahko na žalost postane plodna zemlja za nedopustne pisarniške romance

[Slika na strani 28]

‚Spoznanje polni shrambe z vsem žlahtnim imetjem.‘