Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Wan Kwestin

Wan Kwestin

Wan Kwestin

?Wanem wok we kongregesen i gat sipos wan Kristin we i stap draevem trak i aksiden nao samfala oli ded long aksiden ya?

Taem i gat wan aksiden olsem, kongregesen i mas luklukgud sipos i fol blong draeva no nogat. Risen blong luklukgud long bisnes ya, hemia blong mekem se kongregesen i no gat fol long fes blong God. (Dutronome 21:1-9; 22:8) Wan draeva we i aksiden nao i kilim wan man i ded, i gat fol long fes blong God sipos hem i no bin lukaotgud taem hem i draev, no i minim nomo blong brekem loa blong rod we gavman i putum. (Mak 12:14) Be i gat sam narafala samting tu blong tingbaot.

Long Isrel bifo, man we i kilim narafala man i ded nao i ronwe i go long wan long ol taon blong haed, hem i mas pas long kot. Sipos hem i bin mestem nomo nao i kilim narafala man ya i ded, bambae hem i save stap long taon ya, blong haed long man we i gat raet blong givimbak long hem. (Namba 35:6-25) Taswe, sipos wan Kristin i aksiden nao i kilim wan man i ded, ol elda oli mas lukluk long bisnes ya blong faenemaot sipos Kristin ya i gat fol no nogat. Tingting blong gavman no desisen we kot i tekem long saed ya, bambae i no gat paoa fulwan long samting we kongregesen bambae i mekem long Kristin ya.

Olsem nao, maet kot i talem se Kristin ya i gat fol from we hem i brekem wan loa blong rod. Be maet ol elda we oli lukluk long bisnes ya oli talem se nogat, hem i no gat fol from we hem i no save kontrolem nating wanem we i hapen long aksiden ya. Defren nao, maet kot i sakemaot kes ya mo talem se Kristin ya i no gat fol. Be maet ol elda oli faenem se Kristin ya i gat fol from ded blong man ya.

Desisen we ol elda oli tekem i mas stanap long ol rul blong Baebol mo long ol klia pruf. Pruf ya, maet hemia tok blong draeva we hem i luksave se hem i gat fol, no toktok blong tu no tri witnes we oli bin luk aksiden ya. (Dutronome 17:6; Matiu 18:15, 16) Sipos ol elda oli faenemaot se draeva ya i gat fol, bambae oli mekem wan kot komiti. Sipos komiti ya i luk se Kristin ya we i gat fol i sore mo i tanem tingting blong hem from sin we hem i mekem, bambae oli yusum ol tok blong Baebol blong stretem hem, mo bambae oli blokem hem blong i no save mekem wok insaed long kongregesen. Bambae hem i no moa holem wok blong elda no man blong givhan. Bambae komiti ya i talem long hem sam narafala samting tu we hem i no save mekem. Mo tu hem i mas talemaot long God from wanem hem i bin mekem fasin ya we i stamba blong aksiden ya, maet hem i no bin lukaotgud, i brekem loa blong rod, no maet hem i no bin lesin long woning.—Galesia 6:5, 7.

Blong givhan long yumi blong kasem save moa long saed ya, traem tingbaot: Sipos weta i nogud tumas long taem blong aksiden ya, draeva i mas slo mo i mas lukaotgud. Sipos hem i harem se hem i wantem slip, hem i mas stop mo slip kasem taem we hem i harem se i wekapgud nao hem i save draev bakegen. Sipos no, hem i mas askem long wan narafala blong i draev long ples blong hem.

Tingbaot se draeva i spid tumas long trak. Sipos wan Kristin i spid bitim stret spid we loa i talem, hem i no stap givimbak ‘samting we i blong Sisa i go long Sisa.’ Hem i soem tu se hem i no tinghae long laef olsem samting we i tabu, from we hem i save se sipos hem i aksiden taem i stap spid, man i save ded. (Matiu 22:21) Tingbaot wan moa samting long saed ya. ?Wanem kaen eksampol we wan elda i soem long ol sipsip long kongregesen sipos hem i no kea long ol loa blong rod we gavman i putum, no sipos i no wantem obei long ol loa ya?—1 Pita 5:3.

Wan Kristin i no mas talem long wan narafala Kristin se hem i mas mitim hem kwiktaem long wan ples, we i no letem naf taem blong Kristin ya i draev i kam long ples ya, nao hem i mas spid brekem loa. Plante taem, man i mas wekap eli moa long moning no i mas jenisim plan blong hem nomo, blong mekem se hem i gat naf taem blong kasem ples we hem i wantem go long hem long stret taem. Sipos Kristin i mekem olsem, hem i no foldaon long trap ya blong spid tumas long trak, nao bambae hem i folem ol loa blong rod we “gavman” i putum. (Rom 13:1, 5) Samting ya bambae i givhan long draeva blong i lukaotgud blong no mekem aksiden we i save kilim man i ded, mo we hem i gat fol from. Mo tu, samting ya bambae i givhan long hem blong soemaot wan gudfala eksampol, mo blong gat wan tingting we i klingud long fes blong God.—1 Pita 3:16.