Vprašanja bralcev

Kakšno odgovornost ima občina, če je bil kristjan kot voznik avtomobila udeležen v nesreči s smrtnim izidom?

Treba je razmisliti o morebitni krivdi za prelito kri, da občina zanjo ne bi imela skupnostne odgovornosti. (5. Mojzesova 21:1–9; 22:8) Voznik, ki je odgovoren za prometno nezgodo s smrtnim izidom, si lahko nakoplje krivdo za prelito kri, če je bil brezbrižen ali če je namerno kršil cesarjev zakon o varnosti cestnega prometa. (Marko 12:14) Vendar je treba upoštevati še druge dejavnike.

Ubijalec, ki je zbežal v eno od Izraelovih zavetnih mest, je moral na zaslišanje. Če se je ugotovilo, da je bil uboj nenaklepen, je lahko ostal v mestu, kjer je bil varen pred krvnim maščevalcem. (4. Mojzesova 35:6–25) Če je torej kristjan odgovoren za smrt koga v prometni nesreči, bi morali starešine zadevo raziskati, da pretehtajo, koliko gre pri tem za krivdo za prelito kri. Ukrep v občini ni odvisen zgolj od stališča države ali odločitve sodišča.

Sodišče na primer lahko razglasi kristjana za krivega, ker je kršil nekatere prometne predpise. Toda starešine, ki sodelujejo v preiskavi v občini, morda sklenejo, da ni kriv za prelito kri. Voznik je namreč imel malo ali pa sploh nič nadzora nad okoliščinami, ki so privedle do smrti. Po drugi strani pa lahko starešine sklenejo, da voznik pravzaprav nosi krivdo za prelito kri, četudi sodišče primer opusti.

Starešine, ki primer preiskujejo, bi se morali odločiti na temelju Svetega pisma in jasno potrjenih dejstev – voznikovega priznanja krivde in/ali pričevanja dveh ali treh zanesljivih očividcev. (5. Mojzesova 17:6; Matej 18:15, 16) V primeru potrjene krivde za prelito kri bi morali starešine sestaviti sodni odbor. Če ta ugotovi, da se kristjan, ki nosi krivdo za prelito kri, kesa, ga bo primerno svetopisemsko pokaral in zanj postavil omejitve glede odgovornosti v občini. Posameznik ne bo več služil kot starešina ali strežni služabnik. Postavijo se še druge omejitve. Odgovoren pa je tudi pred Bogom za svojo brezbrižnost, zanemarjanje ali nepazljivost, zaradi česar je prišlo do nesreče in smrti. (Galačanom 6:5, 7)

Naj ponazorimo: Če je bilo v času nesreče slabo vreme, bi moral biti voznik bolj pazljiv. V primeru, da je bil zaspan, bi se moral ustaviti in spočiti ali pa bi moral voziti kdo drug.

Denimo, da je kristjan vozil prehitro. S tem je prekoračil dovoljeno hitrost in tako ni upošteval, da je treba ‚vrniti cesarju, kar je cesarjevega‘. Takšno ravnanje kaže tudi na nespoštovanje do svetosti življenja, saj lahko zaradi njega pride do tragičnih posledic. (Matej 22:21) Pri tem pomislimo še na nekaj: Kakšen zgled bi bil starešina čredi, če ne bi pazil na cesarjeve prometne predpise ali če bi jih namerno kršil? (1. Petrovo 5:3)

Kristjani ne bi smeli od drugih zahtevati, naj pridejo na določen kraj v tako kratkem času, da bi bilo pravzaprav nemogoče upoštevati omejitev hitrosti. Večinoma pa bo za potovanje dovolj časa, če kristjan odide na pot dovolj zgodaj ali prilagodi svoj urnik. Potem ne bo v skušnjavi, da bi vozil hitreje, kot sme, ampak se bo lahko ravnal po prometnih predpisih, ki so jih izdale državne ‚višje oblasti‘. (Rimljanom 13:1, 5) Vozniku bo to pomagalo paziti, da ne bi prišlo do tragične nesreče in pri tem morda tudi do krivde za prelito kri. Poleg tega bo lahko tak kristjan primeren zgled in bo ohranil čisto vest. (1. Petrovo 3:16)