Krivico lahko prenesete!

LE KOMU se v življenju še ni zgodila takšna ali drugačna krivica? Čeprav so nekatere krivice morda samo navidezne oziroma namišljene, pa so druge še kako resnične.

Kadar koli doživimo krivico, občutimo duševno bolečino, lahko pa tudi utrpimo duhovno škodo. Gotovo si iskreno želimo, da se krivica popravi. Zakaj? En razlog je v tem, da je naš Stvarnik, Bog Jehova, ‚v katerem ni krivičnosti‘, ljudem vsadil močan čut za pravico. (5. Mojzesova 32:4; 1. Mojzesova 1:26) Vendar pa se lahko znajdemo v okoliščinah, ko čutimo, da pravici ni bilo zadoščeno. Neki modri mož je nekoč opazil: »In obrnil sem se in sem videl vse stiskanje, kar se ga godi pod solncem; in glej, solze stiskanih, in niso imeli tolažitelja; in na strani njih tlačiteljev je bila moč in ni jim bilo tolažitelja.« (Propovednik 4:1) Kako lahko torej prenesemo krivico?

Kaj je pravzaprav krivica?

Krivica je dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z merili za pravico. Kdo pa lahko ljudem določi ta merila? Nedvomno ima naš Stvarnik, ki je pravičen in se ne spreminja, pravico postaviti merila za to, kaj je pravično in kaj ni. Ravnati po »postavah življenja« zanj med drugim pomeni, da ‚ne delamo nič krivičnega‘. (Ezekiel 33:15) Ko je torej Jehova ustvaril prvega človeka, ga je obdaril z vestjo – notranjim glasom, ki bi mu pomagal razločevati med pravilnim in napačnim. (Rimljanom 2:14, 15) Poleg tega je v svoji Besedi, Bibliji, točno določil, kaj je pravično in kaj ni.

Kaj storiti takrat, ko menimo, da se nam je zgodila krivica? Dobro bi bilo, da zadevo preiščemo nepristransko, da bi ugotovili, ali se morda ne motimo. Vzemimo za primer okoliščine, v katerih se je znašel hebrejski prerok Jona. Jehova mu je naročil, naj Ninivljane opozori pred nesrečo, ki se je že kazala na obzorju. Jona je sprva pobegnil in naloge ni opravil. Nazadnje pa je le odšel v Ninive in prebivalce posvaril pred skorajšnjo izvršitvijo obsodbe. Ker so si svarilo vzeli k srcu, se je Jehova odločil, da mesta in njegovih prebivalcev ne bo uničil. Kako se je ob tem počutil Jona? »To je Jona jako bolelo in se je jezil.« (Jona 4:1) Menil je, da je Jehova ravnal zelo krivično.

Seveda Jehova, ki lahko bere srca ter »ljubi pravičnost in pravico«, ni ravnal napačno. (Psalm 33:5, SSP) Jona se je preprosto moral naučiti, da se je Jehova odločil skladno s popolno pravico. Kadar torej menimo, da se  nam godi krivica, se lahko vprašamo: ‚Ali morda Jehova na zadevo gleda drugače?‘

Prenašali so krivico

Biblija poroča o nekaterih posameznikih, ki so mnogokrat trpeli krivico. Marsikaj se lahko naučimo, če raziščemo, kako so se s temi hudimi težavami spoprijemali. Razmislimo o Jožefu, ki so ga njegovi ljubosumni bratje prodali za sužnja v Egipt. Tam ga je skušala zapeljati gospodarjeva žena. Ko jo je zavrnil, ga je lažno obtožila, da jo je nagovarjal k nemorali, in zato so ga zaprli. Toda njegova vera je bila močnejša od železnih spon, v katere so ga vklenili. Ni dovolil, da bi zaradi krivice duhovno oslabel niti da bi se mu omajalo zaupanje v Jehova. (1. Mojzesova 37:18–28; 39:4–20; Psalm 105:17–19)

Drug mož, ki ga je zadela krivica, je bil Nabot. Postal je žrtev nezaslišane prevare, ki jo je skovala Jezabela, žena izraelskega kralja Ahaba. Kralj je hlepel po Nabotovi dedni posesti, ki je ležala tik ob njegovi palači. Izraelec ni smel za vedno prodati svoje dedne posesti, zato je Nabot kraljevo ponudbo, da odkupi njegovo zemljišče, zavrnil. (3. Mojzesova 25:23) Takrat pa je Ahabova hudobna žena poskrbela, da so proti Nabotu nastopile lažne priče, ki so ga obtožile, da je preklel Boga in kralja. Zato so njega in njegove sinove usmrtili. Zamislite si, kako se je počutil, ko so ljudje vzeli v roke kamenje, da bi ga ubili! (1. kraljev 21:1–14; 2. kraljev 9:26)

Vendar pa krivica, ki se je zgodila Nabotu, kar zbledi v primerjavi s krivicami, ki jih je doživel Kristus Jezus. Smrtno obsodbo so mu izrekli na temelju lažnih obtožb in na nezakonitem sodnem procesu. Rimski deželni upravitelj, ki je sedel na sodnem stolu, ni bil dovolj moralno močan, da bi se postavil za to, kar je videl, da je prav. (Janez 18:38–40) Zares, tolikšne krivice, kot jo je Satan prizadejal Kristusu Jezusu, ni doživel nihče drug!

 Ali ti primeri kažejo, da se Jehova za krivice sploh ne meni? Ne! Jehova na omenjene krivice ni gledal zgolj s človeškega gledišča. (Izaija 55:8, 9) Ker so bratje Jožefa prodali v suženjstvo, je lahko rešil svojo družino. Preden je deželo prizadela huda lakota, ki tudi njegovi družini ni prizanesla, je postal egiptovski upravitelj zalog hrane. Samo pomislite: če Jehova ne bi dopustil, da bi se Jožefu zgodila krivica, se ta ne bi znašel v zaporu. Prav tam je namreč sozapornikoma razložil njune sanje. Eden od njiju je to kasneje povedal faraonu in ta je nato Jožefu zaupal upravljanje zalog hrane. (1. Mojzesova 40:1; 41:9–14; 45:4–8)

Kaj pa lahko rečemo o Nabotu? Znova si skušajte predstavljati, kako je na zadevo gledal Jehova. Za Jehova, ki lahko obuja mrtve, je bil Nabot živ, čeprav je mrtev ležal na tleh. (1. kraljev 21:19; Luka 20:37, 38) Nabot mora čakati, dokler ga Jehova ne bo obudil. Toda ves ta čas bo zanj kakor trenutek, saj se mrtvi ničesar ne zavedajo. (Propovednik 9:5) Poleg tega je Jehova maščeval Nabotovo smrt tako, da je izvršil obsodbo nad Ahabom in njegovo družino. (2. kraljev 9:21, 24, 26, 35, 36; 10:1–11; Janez 5:28, 29)

Tudi Jezus je umrl zaradi krivic, ki so mu jih storili. Vendar ga je Bog obudil in povišal »visoko nad vsako vladavino, oblast, moč, gospostvo in nad vsako ime«. (Efežanom 1:20, 21) Krivica, ki jo je Satan povzročil Kristusu Jezusu, ni mogla Jehovu preprečiti, da bi nagradil svojega Sina. Jezus je bil prepričan, da bi Jehova lahko takoj popravil krivico, nastalo zaradi nezakonite aretacije, če bi to bila Njegova volja. Kristus pa je tudi vedel, da je Jehova določil čas za izpolnitev svetopisemskih prerokb in za to, da se odpravi vse krivice.

Satan in njegovi pomagači so res krivično ravnali s pravičnimi, toda Jehova je navsezadnje zadeve uredil in krivice že za vselej poravnal ali pa jih še bo. Torej moramo čakati, da bo krivice popravil Bog. (5. Mojzesova 25:16; Rimljanom 12:17–19)

Zakaj Jehova včasih dopusti, da se nam godi krivica

Jehova ima morebiti celo razloge, da ne prepreči kakega krivičnega dejanja. Včasih lahko dopusti, da krivico doživimo kot del naše krščanske vzgoje. Seveda pa ‚Bog z zlom ne preizkuša nikogar‘. (Jakob 1:13) Kljub temu morda dovoli, da se njegovim služabnikom dogaja krivica, ne da bi posegel vmes. Vendar lahko podpre tiste, ki se odzivajo na takšno vzgojo. Biblija nam zagotavlja, da bo ‚Bog vse nezaslužene dobrotljivosti po kratkotrajnem trpljenju sam končal naše izpopolnjevanje, nas utrdil in okrepil‘. (1. Petrovo 5:10)

Poleg tega Jehova s tem, da dopusti nekatere krivice, prestopnikom ponuja možnost, da se pokesajo. Samo nekaj tednov po tem, ko so Jezusa umorili, je nekatere Jude, ki so prisluhnili Petrovemu opominu, »zbodlo v srce«. Z vsem srcem so sprejeli Božjo besedo in se krstili. (Apostolska dela 2:36–42)

Priznati je treba, da se ne bodo pokesali vsi, ki povzročajo krivico. Nekateri bodo morda celo storili še večje krivice. Vendar v Pregovorih 29:1 piše: »Mož, ki, večkrat posvarjen, postane trdovraten, se zdrobi nagloma, tako da mu ne bode zdravila.« Zares, Jehova bo navsezadnje ukrepal in odstranil tiste, ki se vztrajno vedejo neprimerno. (Propovednik 8:11–13)

Ne glede na to, koliko časa potrebujemo, da krivico prebolimo, smo lahko prepričani, da Jehova ve, kako nam lahko pri tem pomaga. In odločen je, da bo popravil vsako krivico, ki smo jo morda doživeli v tej hudobni stvarnosti. Obljubil pa nam je tudi, da nas bo na koncu nagradil z večnim življenjem v novem svetu, v katerem bo »bivala pravičnost«. (2. Petrovo 3:13)

[Slika na straneh 16, 17]

Kako se je moral počutiti Nabot, ko se mu je zgodila huda krivica?