‚Napisana nam v pouk‘

»PISANJU mnogih knjig ni konca.« (Propovednik 12:12, SSP) Gora natisnjenih strani, ki so nam na voljo danes, potrjuje, da so te besede še vedno tako resnične, kot so bile takrat, ko so jih zapisali. Kako se lahko potem preudarni bralec odloči, kaj je vredno njegove pozornosti?

Kadar se bralci odločajo, ali bodo neko knjigo prebrali ali ne, želijo mnogi med njimi izvedeti tudi kaj o njenem avtorju. Zato izdajatelji morda dodajo kratek odstavek, v katerem napišejo, kje je pisatelj živel, kakšno izobrazbo si je pridobil in katera dela je še napisal. Da je identiteta pisca pomembna, nam razkrije dejstvo, da so v prejšnjih stoletjih pisateljice pogosto pisale pod moškim psevdonimom, da morebitni bralci ne bi podcenjevali knjige že zgolj zato, ker jo je napisala ženska.

Žal nekateri, kot smo omenili v prejšnjem članku, prezirajo Hebrejske spise, saj menijo, da je v njih opisani Bog neko kruto božanstvo, ki je svoje sovražnike uničeval brez milosti. * Poglejmo si zato, kaj nam sami Hebrejski spisi in tudi Krščanski grški spisi povedo o avtorju Biblije.

Nekaj besed o avtorju

V Hebrejskih spisih piše, da je Bog Izraelcem rekel: »Jaz, Jehova, se ne izpreminjam.« (Malahija 3:6) Kakšnih 500 let kasneje je biblijski pisec Jakob o Bogu napisal: »On [. . .] se v nasprotju s senco ne spreminja.« (Jakob 1:17) Zakaj se potem nekaterim zdi, da je Bog, ki ga odkrivajo Hebrejski spisi, drugačen od Boga, ki ga razodevajo Krščanski grški spisi?

Razlog je v tem, da so v različnih delih Biblije odkriti različni vidiki Božje osebnosti. Že samo Prva Mojzesova knjiga zanj pravi, da ga je ‚bolelo v srce‘, da je ‚Stvarnik nebes in zemlje‘ in da je »vse zemlje Sodnik«. (1. Mojzesova 6:6; 14:22; 18:25) Ali se ti različni opisi nanašajo na istega Boga? Prav gotovo.

To lahko takole ponazorimo: Sodnika tisti, ki so se z njim srečali na sodišču, morda najbolj poznajo po tem, da odločno uveljavlja zakon.  Njegovi otroci, pa ga po drugi strani lahko poznajo kot ljubečega in velikodušnega očeta. Tesni prijatelji morda ugotovijo, da je prijazen mož z dobrim smislom za humor. Sodnik, oče in prijatelj – vse to je en sam človek. Gre samo za to, da v različnih okoliščinah pridejo v ospredje različni vidiki njegove osebnosti.

Podobno je Jehova v Hebrejskih spisih opisan, kot »Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici«. Vendar pa izvemo tudi, da »krivega nikakor ne šteje za nedolžnega«. (2. Mojzesova 34:6, 7) Ta dva vidika odsevata sam pomen Božjega imena. Ime »Jehova« dobesedno pomeni »On povzroča, da postaja« (NW). To pomeni, da Bog postane, kar koli je treba, da bi izpolnil svoje obljube. (2. Mojzesova 3:13–15) Toda še vedno ostaja isti Bog. Jezus je dejal: »Jehova naš Bog je en Jehova.« (Marko 12:29)

Ali so Hebrejske spise nadomestili Krščanski grški spisi?

Danes je nekaj povsem običajnega, da stare učbenike nadomestijo novi, ko so na voljo nova odkritja ali ko se priljubljeno mnenje spremeni. Ali so Krščanski grški spisi iz istih razlogov nadomestili Hebrejske spise? Ne.

Če bi Jezus želel, da poročilo o njegovi službi in spisi njegovih učencev nadomestijo Hebrejske spise, bi to prav gotovo dal vedeti. Vendar o Jezusu, malo pred njegovim vnebohodom, v Lukovem evangeliju piše: »Začel [je] pri Mojzesu in vseh Prerokih [iz Hebrejskih spisov] ter jima [svojima učencema] razlagal stvari, ki so se nanašale nanj v vseh Pismih.« Kasneje se je prikazal svojim zvestim apostolom in drugim učencem. Poročilo se nadaljuje: »Tedaj jim je rekel: ‚Ko sem bil še z vami, sem vam govoril, da se mora izpolniti vse, kar o meni piše v Mojzesovi postavi, Prerokih in Psalmih.‘« (Luka 24:27, 44)  Zakaj bi Jezus ob koncu svoje zemeljske službe še naprej navajal Hebrejske spise, če pa so bili že zastareli?

Jezusovi sledilci so, potem ko je že bila ustanovljena krščanska občina, še vedno uporabljali Hebrejske spise. Osvetlili so prerokbe, ki so se še morale izpolniti, načela v Mojzesovi postavi, iz katerih so lahko dobili dragocen pouk, in poročila o zvestih starodavnih Božjih služabnikih, ki so s svojim dobrim zgledom spodbujali kristjane, naj ostanejo zvesti. (Apostolska dela 2:16–21; 1. Korinčanom 9:9, 10; Hebrejcem 11:1–12:1) »Vse Pismo,« je napisal apostol Pavel, »je navdihnjeno od Boga in koristno.« * (2. Timoteju 3:16) Kako pa nam lahko Hebrejski spisi koristijo tudi danes?

Nasveti za vsakdanje življenje

Razmislite o današnjem problemu rasne nestrpnosti. V enem izmed vzhodnoevropskih mest je neki 21-letni Etiopijec rekel: »Če želimo kam iti, se moramo zbrati v skupino. Morda nas v skupini ne bodo napadli.« Dejal je še: »Po šesti uri zvečer ne moremo iti ven, še posebej s podzemno železnico ne. Kadar nas ljudje pogledajo, opazijo samo našo polt.« Ali je v Hebrejskih spisih napisano kaj o tem problemu?

Starodavnim Izraelcem je bilo naročeno: »Ako gostuje tujec pri tebi v deželi vaši, ga ne smete dreti [ga ne zatirajte, SSP]; kakor vaš rojak vam bodi tujec, ki biva med vami, in ljubi ga kakor samega sebe; saj ste tudi bili tujci v deželi Egiptovski.« (3. Mojzesova 19:33, 34) Da, v starem Izraelu je ta zakon zahteval, da priseljence oziroma ‚tujce‘ spoštujejo, in zapisan je v Hebrejskih spisih. Ali ni res, da bi lahko bilo načelo, ki je del tega zakona, podlaga za to, da se naredi konec današnji rasni nestrpnosti?

Čeprav v Hebrejskih spisih ni podrobnih poslovnih nasvetov, pa lahko v njih najdemo praktične smernice glede tega, kako modro ravnati z denarjem. V Pregovorih 22:7  denimo piše: »Kdor jemlje naposodo, je hlapec posojevalcu.« Veliko finančnih svetovalcev bo potrdilo, da lahko človek, ki nespametno najame kredit, utrpi finančni zlom.

Poleg tega je brezglavo prizadevanje za bogastvo – nekaj tako običajnega v današnjem pridobitniškem svetu – dobro opisal eden najbogatejših ljudi v zgodovini človeštva, kralj Salomon. Napisal je: »Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne dobi nikdar dosti. Tudi to je ničemurnost.« (Propovednik 5:10) Kako modro svarilo!

Upanje na lepšo prihodnost

Celotno Biblijo prepleta ena sama tema: Kraljestvo pod vlado Jezusa Kristusa je sredstvo, po katerem bo Bog upravičil svojo vrhovnost in posvetil svoje sveto ime. (Daniel 2:44; Razodetje 11:15)

Iz Hebrejskih spisov lahko izvemo podrobnosti o tem, kakšno bo življenje pod Božjim kraljestvom. To nas tolaži in še bolj zbliža z Virom te tolažbe, Bogom Jehovom. Prerok Izaija je denimo napovedal, da bo med ljudmi in živalmi vladal mir: »Prebival bo volk z jagnjetom in leopard bo ležal pri kozliču, in tele in mladi lev in pitana ovca bodo skupaj, in majhen deček vodnik med njimi.« (Izaija 11:6–8) Kako čudovit obet!

Kaj pa v Hebrejskih spisih piše za tiste, ki trpijo zaradi rasne ali etnične nestrpnosti, hude bolezni ali ekonomskih razmer, ki jih sami ne morejo spremeniti? Glede Kristusa Jezusa je preroško zapisano tole: »Rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika. Usmili se slabotnega in potrebnega ter duše potrebnih bo rešil.« (Psalm 72:12, 13) Takšne obljube niso zaman, saj ti, ki verjamejo vanje, v prihodnost zrejo z upanjem in s prepričanostjo, da se bodo izpolnile. (Hebrejcem 11:6)

Ne preseneča nas torej, da je apostol Pavel pod navdihnjenjem napisal: »Vse namreč, kar je bilo prej napisano, je bilo napisano nam v pouk, da bi po svoji zdržljivosti in po tolažbi iz Pisem imeli upanje.« (Rimljanom 15:4) Da, Hebrejski spisi so še vedno pomemben del od Boga navdihnjene Besede, Biblije. Za nas danes imajo resnično vrednost. Upamo, da si boste želeli še več spoznati o tem, kaj celotna Biblija v resnici uči in da vas bo to zbližalo z njenim Avtorjem, Bogom Jehovom. (Psalm 119:111, 112)

[Podčrtni opombi]

[Okvir na strani 6]

STARA ZAVEZA ALI HEBREJSKI SPISI?

Kaj pomeni izraz ‚stara zaveza‘, ki ga najdemo v Drugem pismu Korinčanom 3:14 in je prevod grške besede diathéke?

Leksikograf Edward Robinson je pojasnil: »Ker je nekdanja zaveza zapisana v Mojzesovih knjigah, se beseda [diathéke] nanaša na knjigo zaveze, na Mojzesove spise, tj. na postavo.« V Drugem pismu Korinčanom 3:14 se apostol Pavel sklicuje na Mojzesovo postavo, kar pa je samo del predkrščanskih spisov.

Kateri izraz je torej bolj primeren za prvih 39 knjig Svetega pisma? Jezus Kristus in njegovi sledilci niso o tem delu Biblije govorili kot o zastarelem ali starem, temveč so te spise poimenovali ‚Pisma‘ in ‚sveta Pisma‘. (Matej 21:42; Rimljanom 1:2) Zato Jehovove priče, v skladu s temi navdihnjenimi besedami, o Stari zavezi govorijo kot o Hebrejskih spisih, ker je bil ta del Biblije prvotno večidel napisan v hebrejščini. Podobno pa Novo zavezo poimenujejo z Grški spisi, saj so možje, ki jih je Bog navdihnil, da napišejo ta del Biblije, pisali v grščini.

[Sliki na strani 4]

Kak človek je lahko poznan kot odločen sodnik, ljubeč oče in kot prijatelj

[Slika na strani 5]

Jezus je ves čas svoje službe na zemlji citiral iz Hebrejskih spisov

[Sliki na strani 7]

Katera biblijska načela lahko človeku pomagajo do pravih odločitev?