Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Starši, svoje otroke vzgajajte z ljubeznijo

Starši, svoje otroke vzgajajte z ljubeznijo

Starši, svoje otroke vzgajajte z ljubeznijo

»Vse, kar delate, delajte z ljubeznijo.« (1. KORINČANOM 16:14)

1. Kaj občutijo starši ob rojstvu otroka?

VEČINA staršev se strinja, da je lahko rojstvo otroka eden od najbolj radostnih dogodkov v življenju. »Ko sem prvič zagledala svoje novorojeno dete, hčerko, so me preplavili čudoviti občutki,« pravi neka mama po imenu Aleah. »Zdela se mi je najlepši otrok, kar sem jih kdaj videla.« Toda ob takšnem radostnem dogodku se lahko staršem porajajo tudi skrbi. Aleahin mož je rekel: »Skrbelo me je, ali jo bom znal ustrezno pripraviti na življenjske preizkušnje.« Podobno skrbi tudi druge starše in zavedajo se, da njihovi otroci potrebujejo ljubečo vzgojo. Vendar se krščanski starši, ki želijo tako vzgajati svojega otroka, spoprijemajo tudi s težavami. Poglejmo si nekatere od njih.

2. S katerimi težavami se spoprijemajo starši?

2 Zadnji dnevi te stvarnosti se sedaj že iztekajo. Kakor je bilo napovedano, v družbi na splošno primanjkuje ljubezni. Celo v družini se dogaja, da ljudje drug drugemu ne izkazujejo »naravne naklonjenosti« in so »nehvaležni, nezvestovdani, [. . .] brez samoobvladanja, divji«. (2. Timoteju 3:1–5) Kristjani, ki so vsak dan v stiku s takšnimi ljudmi, lahko čutijo, da to vpliva na njihovo ravnanje z družinskimi člani. Starši se poleg tega spoprijemajo še s podedovano nagnjenostjo, da izgubijo samoobvladanje, rečejo kaj, kar v resnici ne mislijo, ali pa kako drugače napačno ravnajo. (Rimljanom 3:23; Jakob 3:2, 8, 9)

3. Kako lahko starši vzgojijo srečne otroke?

3 Toda starši lahko otroke kljub vsemu temu vzgojijo v srečne in duhovno zdrave ljudi. Kako pa? Tako da upoštevajo biblijski nasvet: »Vse, kar delate, delajte z ljubeznijo.« (1. Korinčanom 16:14) Ljubezen je zares »popolna vez«. (Kološanom 3:14) Preglejmo sedaj, na katere tri načine se lahko kaže ljubezen, kot je to opisal apostol Pavel v svojem prvem pismu Korinčanom, in razmislimo, kako lahko starši kažejo to lastnost pri vzgajanju svojih otrok. (1. Korinčanom 13:4–8)

Biti morate potrpežljivi

4. Zakaj morajo biti starši potrpežljivi?

4 Pavel je napisal: »Ljubezen je potrpežljiva.« (1. Korinčanom 13:4) Grški izraz, preveden s »potrpežljivost«, vsebuje misel o tem, da je kdo zmožen nekaj mirno prenašati in se ne razjezi hitro. Zakaj morajo biti starši potrpežljivi? Nedvomno se lahko večina staršev domisli mnogo razlogov. Poglejmo si jih le nekaj. Kadar si otroci kaj zaželijo, se skoraj nikoli ne zgodi, da bi mamo ali očeta za to zaprosili samo enkrat. In tudi če jim starši zelo odločno rečejo »ne«, poskušajo znova in znova, ker upajo, da bodo navsezadnje vendarle dobili drugačen odgovor. Najstniki lahko staršem obširno pojasnjujejo, zakaj naj bi jim ti dovolili početi nekaj, za kar starši dobro vedo, da bi bilo nespametno. (Pregovori 22:15) Poleg tega so otroci podobno kakor vsi mi nagnjeni k temu, da nekatere napake ponavljajo. (Psalm 130:3)

5. Kako lahko staršem uspe, da so potrpežljivi?

5 Kako lahko staršem uspe, da so z otroki potrpežljivi? Kralj Salomon je napisal: »Razum zadržuje človeku jezo.« (Pregovori 19:11) Starši lahko razumejo svojega otroka, če se spomnijo, da so nekoč tudi sami ‚govorili kakor otroci, mislili kakor otroci in razsojali kakor otroci‘. (1. Korinčanom 13:11) Ali se spomnite, kako ste svojo mamo ali očeta nadlegovali, naj ugodi kaki vaši otročji želji? Ali ste v najstniških letih kdaj menili, da starši enostavno ne razumejo, kako se počutite oziroma kakšne težave imate? Če je bilo tako, potem verjetno razumete, zakaj se vaši otroci vedejo tako, kot se, in zakaj jih morate znova in znova potrpežljivo spominjati na odločitve, ki ste jih izrekli. (Kološanom 4:6) Omembe vredno je tudi, da je Jehova izraelskim staršem zapovedal, naj v svoje otroke ‚vcepljajo‘ (NW) njegove zakone. (5. Mojzesova 6:6, 7) Hebrejska beseda za »vcepljati« pomeni »ponavljati«, »govoriti znova in znova«, »vtisniti«. To pomeni, da morajo starši morda otroku nekaj velikokrat ponoviti, preden se bo naučil živeti po Božjih zakonih. Pogosto pa mu morajo ponavljati tudi marsikaj drugega, kar mu bo koristilo v življenju.

6. Zakaj to, da so starši potrpežljivi, ne pomeni, da so preveč popustljivi?

6 To, da so starši potrpežljivi, pa nikakor ne pomeni, da so preveč popustljivi. Božja Beseda opozarja: »Deček [. . .], sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji.« Da se to ne bi zgodilo, isti pregovor pravi: »Šiba in strah dajeta modrost.« (Pregovori 29:15) Včasih lahko otroci podvomijo o tem, ali jih imajo starši pravico karati. Vendar naj se v krščanskih družinah ne bi ravnali po načelu demokracije, po katerem naj bi bila pravica staršev, da usmerjajo svoje otroke, nekako odvisna od otrokove odobritve. To pravico, da ljubeče vzgajajo in disciplinirajo otroke, so starši dobili od Vrhovnega poglavarja družine, Jehova. (1. Korinčanom 11:3; Efežanom 3:15; 6:1–4) Pravzaprav je discipliniranje tesno povezano z naslednjim vidikom ljubezni, ki ga je omenil Pavel.

Kako disciplinirati z ljubeznijo

7. Zakaj ljubeči starši disciplinirajo svoje otroke in kaj vse discipliniranje zajema?

7 Pavel je napisal, da je »ljubezen [. . .] prijazna«. (1. Korinčanom 13:4) Starši, ki so zares prijazni in ljubeči, ne bodo pri vzgajanju oziroma discipliniranju otrok nenehno spreminjali svojih odločitev. S tem posnemajo Jehova. »Kogar namreč Jehova ljubi, tega disciplinira,« je napisal Pavel. Prosimo, upoštevajte, da v Bibliji omenjeno discipliniranje ne pomeni le kaznovanja, temveč tudi vzgajanje in poučevanje. Kakšen pa je namen discipliniranja? »Tistim, ki so bili tako vzgajani,« pravi Pavel, »prinese sad, poln miru, namreč pravičnost.« (Hebrejcem 12:6, 11) Starši, ki svoje otroke ljubeče poučujejo, kakor to želi Bog, jim s tem omogočajo, da bodo zrasli v miroljubne, pravične ljudi. Če otroci sprejemajo ‚Jehovovo discipliniranje‘ (NW), si bodo pridobili modrost, spoznanje in sprevidevnost, to pa je nekaj, kar je dragocenejše od srebra ali zlata. (Pregovori 3:11–18)

8. Kaj se navadno zgodi, če starši ne disciplinirajo svojih otrok?

8 Nasprotno pa starši, ki svojih otrok ne disciplinirajo, s tem ne pokažejo ljubezni. Jehova je navdihnil Salomona, da je napisal: »Kdor prizanaša šibi, sovraži svojega sina, kdor pa ga ljubi, ga zgodaj vzgaja.« (Pregovori 13:24SSP) Otroci, ki jih starši ne vzgajajo dosledno, bodo verjetno sebični in nesrečni. Po drugi strani pa se je izkazalo, da otroci staršev, ki so sočutni, obenem pa ohranjajo jasne meje, dosegajo boljše rezultate v šoli, bolje shajajo z drugimi in so na splošno veseli. Očitno je torej, da starši z discipliniranjem svojim otrokom kažejo, da jih imajo radi.

9. Kaj krščanski starši učijo svoje otroke in kako bi morali otroci gledati na te stvari?

9 Kako pa lahko starši disciplinirajo otroke prijazno in ljubeče? Tako da se z njimi pogovarjajo, kaj točno se od njih pričakuje. Krščanski starši denimo svoje otroke od najzgodnejšega otroštva učijo temeljnih biblijskih načel in tega, da sodelujejo pri raznih vidikih pravega čaščenja. (2. Mojzesova 20:12–17; Matej 22:37–40; 28:19; Hebrejcem 10:24, 25) Otroci morajo vedeti, da so te stvari nespremenljive.

10., 11. Zakaj bi lahko starši pri postavljanju družinskih pravil upoštevali to, kar pravijo njihovi otroci?

10 Toda včasih si starši pri določanju družinskih pravil morda želijo, da tudi otroci povedo svoje mnenje. Če lahko mladi sodelujejo pri teh razpravah, bodo pravila verjetno raje upoštevali. Poglejmo si primer. Starši se lahko odločijo, da bodo določili uro, ob kateri morajo biti otroci doma. Lahko pa jim po drugi strani dovolijo, da sami predlagajo, do kdaj se želijo vrniti domov, in razložijo, zakaj tako razmišljajo. Starši morda zatem povedo, kdaj naj bi otroci prihajali domov, in pojasnijo, zakaj je ta čas po njihovem mišljenju ustrezen. Kaj pa, če se starši in otroci ne strinjajo, kar se tudi lahko zgodi? Včasih, kadar ne gre za kršenje biblijskih načel, starši morda sklenejo, da lahko otrokom ugodijo. Ali to pomeni, da se odrekajo svoji starševski avtoriteti?

11 Da bi odgovorili na to vprašanje, razmislimo, kako je Jehova, tisti, ki ima najvišjo avtoriteto, ljubeče ravnal z Lotom in njegovo družino. Potem ko sta angela njega, njegovo ženo in hčeri izpeljala iz Sodome, sta jim rekla: ‚Otmite se na ono goro, da ne poginete!‘ Toda Lot je odgovoril »Ah, ne tako, Gospod!« in predlagal nekaj drugega: »Glej, prosim, to mesto! Blizu je, lahko tja zbežim, in prav majhno je: tja naj se, prosim, otmem.« Kaj je Jehova storil? »Glej, ozrl sem se milostno nate tudi v tej stvari,« je rekel. (1. Mojzesova 19:17–22) Ali se je Jehova s tem odrekel svoji avtoriteti? Nikakor! Upošteval je Lotovo prošnjo in odločil, da mu glede tega lahko izkaže posebno prijaznost. Ali bi pri postavljanju družinskih pravil lahko upoštevali tudi to, kar rečejo vaši otroci?

12. Kdaj se otrok počuti varnega?

12 Seveda ni dovolj, da otrok pozna samo pravila, vedeti mora tudi, kakšna bo kazen, če bo ta pravila kršil. In ko se starši z otrokom o tem pogovorijo, tako da stvari jasno razume, morajo biti pri tem dosledni. Starši nikakor ne ravnajo ljubeče, če otroka samo nenehno opozarjajo, da bo kaznovan, ker si je to zaslužil, nato pa tega, kar so rekli, ne izpolnijo. »Ker se hitro ne izvrši sodni izrek proti hudemu dejanju, zato je srce otrok človeških polno smelosti, da delajo hudo,« pravi Biblija. (Propovednik 8:11) Resda lahko pazijo, da otroka ne kaznujejo v javnosti ali pred njegovimi vrstniki, saj mu s tem prihranijo zadrego. Toda otroci se počutijo varnejše in starše bolj spoštujejo in jih imajo radi, če vedo, da njihov »da« zares pomeni da in »ne« zares ne – tudi ko gre za kazen. (Matej 5:37)

13., 14. Kako lahko starši pri vzgajanju otrok posnemajo Jehova?

13 Starši pa otroka kaznujejo ljubeče takrat, kadar to, kako in koliko ga kaznujejo, prilagodijo otroku samemu. »Najini hčeri sta se glede tega, kako ju je bilo treba disciplinirati, zelo razlikovali,« pripoveduje Pam. »Kar je delovalo pri eni, pri drugi ni.« Njen mož Larry pojasnjuje: »Pri starejši hčeri, ki je imela zelo močno voljo, je bilo videti, da se odziva samo na odločno discipliniranje. Druga, mlajša hči, pa se je močno odzivala že na odločne besede in celo na karajoč pogled.« Resnično, ljubeči starši si prizadevajo ugotoviti, kaj kateremu otroku najbolj koristi.

14 Jehova je zgled za starše v tem, da pozna tako vrline kot tudi slabosti vsakega od svojih služabnikov. (Hebrejcem 4:13) Poleg tega ni pri kaznovanju niti pretirano strog niti preveč popustljiv. Svoje ljudstvo vselej disciplinira »primerno«. (Jeremija 30:11) Starši, ali poznate vrline in slabosti svojih otrok? Ali lahko to znanje uporabite tako, da otroke dobro in ljubeče vzgajate? Če tako ravnate, dokazujete, da imate svoje otroke radi.

Spodbujajte k odkriti komunikaciji

15., 16. Kako lahko starši spodbujajo otroke, da so z njimi odkriti, in kako so nekateri starši v zvezi s tem učinkovito ravnali?

15 Ljubezen se med drugim tudi »ne veseli [. . .] nepravičnosti, temveč se veseli resnice«. (1. Korinčanom 13:6) Kako lahko starši vzgajajo svoje otroke, da bodo ljubili to, kar je prav in resnično? Bistveno pri tem je, da otroke spodbujajo, naj odkrito povedo, kaj mislijo, četudi jim to, kar bodo slišali, morda ne bo všeč. Razumljivo je, da sta oče in mama vesela, ko vidita, da se misli in občutki njihovih otrok skladajo s pravičnimi merili. Toda včasih lahko otrok s svojimi iskrenimi besedami odkrije tudi svoje nagnjenje k nepravičnosti. (1. Mojzesova 8:21) Kako bi morali starši takrat ravnati? Morda bi otroka za to sprva najraje nemudoma pokarali. Toda če to storijo, se otrok kaj kmalu nauči, da lahko pove samo to, kar želijo slišati. Seveda bi starši morali otroka takoj opozoriti, če govori nespoštljivo, vendar je precejšnja razlika med tem, da ga učijo, kako vljudno komunicirati, in tem, da mu narekujejo, kaj lahko pove.

16 Kako lahko oče in mati spodbujata k odkriti komunikaciji? Aleah, ki smo jo omenili na začetku, pravi: »Vzdušje, v katerem smo se lahko odkrito pogovarjali, sva ustvarila tako, da sva si takrat, ko so nama otroci povedali kaj, kar naju je vznemirilo, prizadevala ohraniti mirno kri.« Neki oče po imenu Tom pa pravi: »Hčerko sva spodbujala, naj nama odkrito pove, kaj misli, čeprav se z nama ne strinja. Mislila sva, da bi se, če bi jo vselej prekinila in ji kar vsilila svojo voljo, vznemirila in se naučila, da je bolje, če nama ne pove, kaj je dejansko v njenem srcu. S poslušanjem pa sva jo po drugi strani spodbujala, da tudi ona posluša naju.« Seveda morajo otroci ubogati starše. (Pregovori 6:20) Toda če se lahko s svojimi starši odkrito pogovarjajo, jim imajo ti priložnost pomagati, da postanejo razsodni. Vincent, oče štirih otrok, pravi: »Pogosto smo razpravljali o pozitivnem in negativnem ravnanju v določenih okoliščinah, tako da so lahko otroci sami uvideli, katera bi bila najboljša pot. S tem so se učili razsodnosti.« (Pregovori 1:1–4)

17. Glede česa so lahko starši prepričani?

17 Res je, da ni nikogar, ki bi se mu popolnoma uspelo ravnati po biblijskih smernicah glede vzgoje otrok. Vendar ste lahko prepričani, da bodo vaši otroci zelo cenili, ko bodo videli, da si jih prizadevate vzgajati potrpežljivo, prijazno in z ljubeznijo. Jehova vas bo za vaš trud nedvomno blagoslovil. (Pregovori 3:33) Navsezadnje si vsi krščanski starši želijo, da bi njihovi otroci tako vzljubili Jehova, kakor so ga vzljubili sami. Kako pa lahko ta plemeniti cilj dosežejo? Nekaj o tem, kaj lahko storijo, bomo pregledali v naslednjem članku.

Ali se spomnite?

• Kako lahko staršem to, da otroka razumejo, pomaga, da so z njim potrpežljivi?

• Kako sta povezana prijaznost in discipliniranje?

• Zakaj je tako pomembno, da se lahko otroci s starši odkrito pogovarjajo?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na strani 23]

Starši, ali se spomnite, kako je bilo, ko ste bili sami otroci?

[Slika na strani 24]

Ali otroke spodbujate, da odkrito povedo, kar mislijo?