Se Zungwe Mbagenev Mhôônom Nena?
Se Zungwe Mbagenev Mhôônom Nena?
“Se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.”—MBAGALATIA 6:10.
1, 2. Injakwagh i sha kwagh u Orsamaria la tese se nyi sha kwagh u mhôônom ma zungwene?
SHIGHE u orfanatindi ugen lu lamen vea Yesu yô, a pine un ér: “Ka an nan lu orwan ndor a mo?” Yesu na un mlumun sha u ôron un injakwagh. A kaa a na ér: “Orgen mough ken Yerusalem u zan Yeriko, a za ande sha mbanumungbenda, ve er un ikyav iyol kera, ve gbidye un kpaa, ve yem, ve undu un nôngon ku. Tsô pristi ugen gba va karen hen gbenda la; nengen na yô, a kar bar ugen. Or u Levi kpaa er nahan, er va nôôr hen ijiir la yô, a nenge a na, shi a kar bar ugen. Kpa Orsamaria er lu zan zende yô, a va ar henpe a lu la; nengen a na yô, mhôônom kôr un. Tsô a za hen na, a kange un avav, a haa mkurem man wain sha mi, a tôô un a penda sha jaki na, a va a na hen iyou i mbavannya la, a koso un dedoo. Kper gen a dugh sule uhar, a na orya la, a kaa er: Nenge sha a na dedoo; kwagh u ú vihi, una hemba ngun yô, iyange i me hide yô, me kimbi u.” Yesu maa pine or la ér: “Ken ve mba utar mban yô, ka hanmô je u henen wer nan ngu u wan ndor a or u nan va ande sha mbanumungbenda laa?” Or la kaa ér: “Ka or u a zungu un mhôônom la.”—Luka 10:25, 29-37a.
2 M nenge u Orsamaria la nenge sha or u lu nôngon ku la tese kwagh u a lu mhôônom ma zungwen ma mimi la wang! Er mhôônom kôr Orsamaria la a or u lu nôngon ku la yô, a yima un. Heela tseegh ga, Orsamaria la vande fan or u lu nôngon ku la kpaa ga. Tar u or dugh her shin kwaghaôndo u nan shin ityô i nan je kpa i yangen or u zungwen mbagenev mhôônom ga. Yesu yange er injakwagh i sha kwagh u Orsamaria la been yô, a kaa a orfanatindi la ér: “We kpaa, za er nahan.” (Luka 10:37b) Se kpa doo u se dondo kwaghwan la, se zungwen mbagenev mhôônom. Kpa se zungwe ve nena? Ka sha nyi igbenda nahan se zungwen mbagenev mhôônom ayange ayange?
“Aluer Ma Wanmgbian u Nomso . . . Idyelegh á Kôr Nan” Yô
3, 4. Er nan ve i doo u se hemba zungwen mba ken tiônnongo u Kristu mhôônomô?
3 Apostoli Paulu yange kaa ér: “Er se lu a ian yô, se eren nen akaa a doon a ior cii, kpa jim je yô, ka mbananjighjigh.” (Mbagalatia 6:10) Nahan yô, de se hii timen nen sha akaa a se er ve se seer zungwen mbananjighjigh a vese imôngo mhôônom yô.
4 Orhenen Yakobu yange wa Mbakristu kwagh ér ve zungwen ayol a ve mhôônom. A kaa ér: “Or u nan zungu mhôônom ga yô, ijir kpaa ia zungwe nan mhôônom ga.” (Yakobu 2:13) Mkaanem man tese se er i doo u se zungwen mbagenev mhôônom yô. U tesen ikyav yô, i ôr se ken Yakobu 1:27 ér: “Mcieaôndo u wang u a lu a acôghor iyol sha ishigh ki Aôndo ga yô, ka un ne: ka u za sôron ancôgholov kua kasev mba côgholov ken ican ve, man shi u kuran iyol you wang sha kwagh u taregh.” Ken Yakobu 2:15, 16 di i kaa ér: “Aluer ma wanmgbian u nomso shin u kwase idyelegh á kôr nan, nan kera lu a kwaghyan u nana ya ayange ayange ga, man mô wen nana kaa a ve er: Yem nen bem bem, i̱ tsee ne iyol, ide nen, kpa ne kera na ve kwagh sha ugbayol vev ga yô, ka a inja sha nyi?”
5, 6. Se seer zungwen anmgbianev mhôônom ken tiônnongo wase nena?
5 U nengen sha mba ve lu ken ibanave shi wasen ve la ka ikyav i í fe kwaghaôndo u mimi sha mi yô. Mciviraôndo wase na se ian i kaan a mbagenev sha zwa tseegh ser i kpe ve iyol ga. Mhôônom ka ma kôr se a ve nahan se wase ve. (1 Yohane 3:17, 18) Sha mimi yô, aeren a mhôôn a i doo u se eren a mbagenev la wa u yôron iwer sha ci u oruange shin wasen mbabeenyol u eren akaa a hen ya shin zan a ve ken mbamkombo shin wasen mbaibanave sha inyar a iyoltangen shio.—Duteronomi 15:7-10.
6 Doo u se wasen tiônnongo u Kristu u a lu kehen seer a seer ne sha inyar, kpa hemba kan hange hange u wasen un ken jijingi cii. I wa se kwagh ér: “Taver nen mba ve yen ishima la asema, wasen nen mba ve taver ga yô.” (1 Mbatesalonika 5:14) I taver “kasev mba tamen” asema ér ve̱ “tesen akaa a dedoo.” (Titu 2:3) Bibilo shi wa mbakuran mba ken Kristu kwagh ér: “Hanmô ve kpaa nana hingir er ijiir i yeren ahumbe nahan, man er ijiir i yeren uraahumbe yô.”—Yesaia 32:2.
7. Gbenda u mbahenen mba ken Shiria u ken Antioki tese mhôônom ma zungwen la tese se nyi?
7 Atôônanongo a sha derianyom u hiihii la yange nengen sha ancôgholov kua kasev mba côgholov man mbaibanave shi taver ve asema kpaa, shi yange a tindi mbananjighjigh mba sha ajiir agen kpa a uiyua. U tesen ikyav yô, shighe u profeti Agabu tsengaôron ér “zegejen una gba, á tser tar cii” la, mbahenen mba ken Shiria u ken Antioki “wa ken ishima er hanmô ve nana nôngo sha kwagh u nan fatyô yô, sha u tindin a iwasen hen anmgbianev mba ve tem ken Yudia la.” Nahan ve tindi a iyua ne hen mbatamen mba ken Yudia “sha ikyev i Barnaba man Saulu.” (Aerenakaa 11:28-30) Nyian di ye? “Wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” tsua kômatii ver ér a wasen anmgbianev asev mba alaghga aahe, er mngerem ma kpianger shin ityeku timin ior shin ijeverahumbe shin tar-tenger nahan a bende a ve yô. (Mateu 24:45) Aluer se mba nan shighe wase man inyaregh yasegh sha u suen Kômatii ne yô, se mba zungwen mbagenev mhôônom.
‘Aluer Ne Mba Sangen sha Dooshima Yô’
8. Msange u sha dooshima la cirin mhôônom ma zungwen nena?
8 Yakobu yange ngur tan icin sha ieren i ka i yange or u zungwen mbagenev mhôônom shin eren sha “tindi u tor,” u i lu dooshima la yô, á kaa ér: “Aluer ne sange sha dooshima yô, ka isholibo ne eren ye, tindi una na ne ibo er, ne mba mbaperentindi.” (Yakobu 2:8, 9) Aluer se mba sangen a sange mba ve lu a kwagh ave man mba ve ze ati la sha dooshima yô, kwagh ne una na se kera ungwa “mliam ma icanor” ga. (Anzaakaa 21:13) Msange u sha dooshima la cirin mhôônom ma zungwen. Aluer se mba sangen a sange mbagenev sha dooshima ga yô, se mba mbazungwen mhôônom.
9. Ka kwaghbo u wan mba ve eren tom ken tiônnongo kpoghuloo la ikyo shinii?
9 Aluer se mba sangen a sange sha dooshima ga yô, ngula tese ér se kera er a mbagenev doo doo ga shinii? Ka nahan ga. Apostoli Paulu yange nger Mbakristu mba ken Filipi washika sha kwagh u Epafroditu, u lu ortom a na imôngo la wener: “Waan nen ambaaior la ikyo.” Sha ci u nyi? “Gadia shi côhin ma a kpe sha ci u tom u Kristu, a gbihi uma na sha u ivin kwagh u a shi sha iwasen yen i ne wasem la.” (Mbafilipi 2:25, 29, 30) Tom u dedoo u Epafroditu shire Paulu sha mimi la kuma iwuese. Heela tseegh ga, i ôr ken 1 Timoteu 5:17 ér: “Mbatamen mba ve nengen sha ior dedoo yô, i̱ wa ve ikyo kwa har je, jim yô, ka mba ve lu pasen kwaghaôndo shi ve lu tesen kpaa la.” Aeren a injaa a civir Aôndo la kpa kuma iwuese. U wan ambaaior la ikyo la tese ér ka msange u sha dooshima ga.
“Kwaghfan u a Dugh Sha yô, . . . A Iv a Mhôônom ma Zungwen”
10. Hii nan ve i doo u se kuran nombor wase?
10 Yakobu ôr kwagh u nombor ér: “Ka ifer i memen mayange ga, u iv a megh ku bogh. Ka sha u je ka se wuese Ter, man Aôndo ye, shi ka sha u kpaa ka se wa ior mba i gbe ve sha mlu u Aôndo la ifan ye. Ka ken zwa shon môm môm man iwuese ka i due kua shi ifan i wan kpaa ye.” Yakobu shi za hemen ér: “Aluer nea lu a iwuhe i yuan ken ishima shin u wan kwagh wen ayol a en ikyo tseegh yô, de te nen ihyagh ga, shi de eren nen aie sha kwagh u mimi kpaa ga. Heera yô, ka kwaghfan u a dugh Sha la ga, kpa ka u taregh shi ka u iyolough shi ka u ujijingi mba bov tsô. Gadia her ape iwuhe i lu kua u wan kwagh wou ikyo tseegh yô, anzughul ban ga, kua shi hanma ieren i dang kpaa. Kpa kwaghfan u a dugh Sha yô, hiihii ka u wang, shi ka u bem kpaa, man u sar sar, man u norom ikyaa ga, a iv a mhôônom ma zungwen kua atam a dedoo, ka u sangen sha dooshima ga man shi u imangeregh kpaa ga.”—Yakobu 3:8-10a, 14-17.
11. Se zungwen mbagenev mhôônom sha gbenda u se lamen a ve la nena?
11 Nahan sea lu a kwaghfan u a “iv a mhôônom ma zungwen” shin sea lu a mi ga kpa, a fa sha gbenda u se lamen a mbagenev la. Kpa aluer se mba tan ihyagh shi eren aie shin angereke a vihin tsung sha iyol i mbagenev sha ci u anyiman gba se a ve shin se mba eren ve iyuhe yô, a fatyô u kaan ér se mba a kwaghfan u a iv a mhôônom ma zungwen la kpa? I kaa ken Pasalmi 94:4 ér: “Mbaerenafer cii mba er kwagh sha ihagh.” Sha mimi yô, iliam i sha ifer i memen ga ka i vihi iti i dedoo i orgen fefa kpen kpen! (Pasalmi 64:2-4) Heela tseegh ga, nenge ase er aluer or hingir ‘orshiada u mimi ga, u nan ôron kwagh sha aie’ ve nana va a kwagh u zan iyol yô. (Anzaakaa 14:5; 1 Utor 21:7-13) Yakobu yange er kwagh u yaren tom a nombor sha inja ga la been yô, a kaa ér: “Anmgbianev av, doo u kwagh ne a̱ lu nahan ga.” (Yakobu 3:10b) Mhôônom ma mimi wa u lamen a mbagenev sha icivir man ken bem shi ôron kwagh u maan ve a maa kpaa. Yesu kaa ér: “Kpa M ngu kaan ne: Hanma kwaghôron u dang u ior ve er, á pine ve kwagh sha mi sha iyange i ijir, vea ôr je.” (Mateu 12:36) Nahan ka hange hange u zungwen mhôônom sha gbenda u se lamen a mbagenev la.
“Deen Ior Akaabo a Ve”
12, 13. (a) Injakwagh i ortom u lu ter na a injô i zege inyar la tese se nyi sha kwagh u mhôônom ma zungwene? (b) Inja i u den anmgbian wase kwaghbo u nan kwa “akunduatargber kwa taankaruhar” la ér nyi?
12 Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u orshiren tom ugen la tese gbenda ugen u se fatyô u zungwen mhôônom yô. Orshiren tom ne lu orvesen na, u lu tor kpaa la a inyaregh ki kuman sule 60,000,000 nahan. Er or u shiren tom la lu a kwagh u una kimbi injô la ga yô, a zamber orvesen na ér a zungwe un mhôônom. “Mhôônom kôr” orvesen u orshiren tom la a na, nahan a de un injô na la. Kpa ortom la dugh yô a kohol ikyar na u ve eren tom imôngo, u lu un a injô i sule akunduataan yô, tsô a kôr un a za wa ken gaadi a mhôônom shio. Orvesen u ortom u i de un injô na la ongo nahan yô, a yila un a kaa a na ér: “We ortom u ifer ne, anzô ou la cii m de u sha ci u u zamber a mo yô. Nahan we kpaa, ka u ma u zungu ikyaru u tom la keng er mo m zungu u mhôônom nahan gaa?” Nahan orvesen na maa gema un wa ken gaadi. Yesu mase kuren injakwagh la ér: “Kape Terem u A lu Sha kpaa Una er a ven la, aluer ne kpaa hanmô wen nana de anmgbian u nan akaabo a nan gbar gbar ga yô.”—Mateu 18:23-35.
13 Sha mimi yô, injakwagh ne tese ér mhôônom ma zungwen ma kua u keghen iyol u den or kwaghbo u nan! Injô i isholibo i Yehova a de se a mi la hemba kehen. Nahan se yô se kera “deen ior akaabo a ve” ga zee? (Mateu 6:14, 15) Cii ve Yesu ôr injakwagh i ortom u zungwen mhôônom ga la yô, Peteru pine un ér: “Ka acin a me je man anmgbian wam una erem kwaghbo man me de unu? I̱ lu zan zan kwa taankaruhara?” Yesu kaa a na er: “M kaa a we Mer, zan zan kwa taankaruhar tsô ga, kpa i̱ lu zan zan akunduatargber kwa taankaruhar.” (Mateu 18:21, 22) Sha mimi yô, or u nan zungu mhôônom ka nan de orgen kwaghbo je i kuma kwa “akunduatargber kwa taankaruhar,” inja na yô nan zungu mhôônom a ikighir shio.
14. Er i er ken Mateu 7:1-4 nahan, se zungwen mbagenev mhôônom ayange ayange nena?
14 Yesu shi tese gbenda ugen u zungwen mhôônom ken Ityesen na i sha Uwo la. A kaa ér: “De gbe nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô. Gadia imbajir i ne er ne, ka i á ôr ne ye; . . . Inja na nan man u nengen anivurkon u a lu anmgbian wou ken ishe, kpa gungurkon u u lu ken ishe you yô, u we u ikyo ga? Shin ú er nan man ú kaa a anmgbian wou wer: De, m̱ dugh u anivurkon ken ishe, man nenge, gungurkon u gem u lu u ken ishee?” (Mateu 7:1-4) Nahan yô, se fatyô u zungwen mbagenev mhôônom ayange ayange sha u wan ishima a mbamyen vev, nahan kera keren ngegh ngegh a ve ga.
“Eren Akaa a Doon a Ior Cii”
15. Hii nan ve i lu mbananjighjigh tseegh i gbe u se zungwen ve mhôônom ga?
15 Er Ruamabera u Yakobu nger la a er var var ér se zungwen anmgbianev mhôônom nahan kpa, ngun ka u kaan ér ka mba ken tiônnongo u Kristu tseegh se zungwen ve mhôônom ga. I kaa ken Pasalmi 145:9 ér, “TER eren dedoo a ior cii; mhôônom ma ker Un a ityom Na cii.” Shi i wa se kwagh ér se lu “mbakaven Aôndo” shi se “eren akaa a doon a ior cii.” (Mbaefese 5:1; Mbagalatia 6:10) Er tar shin “akaa a [a] lu shin tar tsô kpaa” a doo se ishima ga nahan kpa, kwagh gba se sha ugbayol mba ior mba ve lu shin tar la.—1 Yohane 2:15.
16. Ka akaa a nyi nahan a benden a gbenda u se zungu mbagenev mhôônom laa?
16 Se Mbakristu se wa iyol se kegh a kegh u wasen mba “shighe man aikyôr” a tser ve la kua mba kwagh u vihin a er ve la kpaa. (Orpasenkwagh 9:11) Kpa se wase ve er se fetyô la tseegh. (Anzaakaa 3:27) Shi aluer se mba wasen mbagenev yô, se wase ve sha kwaghfan sha er iwasen yase la ia na vea hingir mbauhweev ga yô. (Anzaakaa 20:1, 4; 2 Mbatesalonika 3:10-12) Nahan yô, or u nan zungu mhôônom sha mimi yô kunya ngu ker nan a mba ve lu yan ican la, shi nan eren kwagh a ve sha kwaghfan kpaa.
17. Ka gbenda u nyi u hembe doon u zungwen mba ve lu ken tiônnongo ga mbara mhôônomô?
17 Gbenda u hemban doon u zungwen mba ve lu ken tiônnongo u Kristu ga mbara mhôônom yô ka u pasen ve mimi u ken Bibilo. Sha ci u nyi? Ka sha ci u uumace nyian kpishi mba zenden ken ime i ken jijingi. Er ior kpishi ve fe kwagh u vea er ve vea hemba mbamzeyol mba ve tagher a mi la ga shi ve lu a ishimaverenkeghen i kwagh u ken hemen kpaa ga yô, “i tumbul a ve, ve sambe wuee er iyôngo i i lu a orkuran i ga nahan.” (Mateu 9:36) Loho u ken Mkaanem ma Aôndo maa fatyô u lun ‘iwanger i gbenda ve,’ gadia Bibilo tsengaôron awashima u Aôndo sha kwagh u ken hemen, nahan vea fatyô u lun a ishimaverenkeghen sha kwagh u ken hemen. (Pasalmi 119:105) Se mba sha ian i civirigh kpishi i pasen mba i gbe u vea fa loho u mimi ne la! Er shighe u “zegecan” a lu mgbôghom yô, ka hegen i lu shighe u se pase kwagh u Tartor kpoghuloo shi se gema ior vea hingir mbahenen ye. (Mateu 24:3-8, 21, 22, 36-41; 28:19, 20) Ka gbenda u hemban cii u zungwen mba ve lu ken tiônnongo ga mhôônom je ne.
Na Nen ‘Akaa a A Lu Kimi’ La
18, 19. Hii nan ve i doo u se hemba zungwen mbagenev mhôônom ciilii?
18 Yesu yange kaa ér: ‘Na nen iwua i sha mhôôn sha akaa a a lu kimi’ la. (Luka 11:41) Saa iyua i sha mhôôn i se ne la ia due kimi, inja na yô ia due ken atô u ishima yase keng ve ia lu iyua i sha mhôôn i mimi ye. (2 Mbakorinte 9:7) Er se lu ken tar u tswam u dumbur ker shi ior ve hembe wan ayol a ve ikyo tseegh shi kwagh kpa a gbe ve sha atsan man mbamzeyol mba ior mbagenev ga yô, imba mhôônom ma zungwen mara ma kundu iyol kpen kpen!
19 Nahan yô, se hemba zungwen nen mbagenev mhôônom cii. Aluer se mba eren nahan yô, se mba tesen ser se mba hemban kaven Aôndo sha u zungwen mhôônom cii. Aluer se mba zungwen mbagenev mhôônom yô, a hemba saan se iyol shi a kpe se iyol kpaa.—Mateu 5:7.
Ú Hen Nyi?
• Hii nan ve i hembe doon u zungwen mba ve ne jighjigh a vese imôngo mbara mhôônomô?
• Se zungwe mba ken tiônnongo u Kristu mhôônom nena?
• Se er kwagh u doon a mba ve lu ken tiônnongo u Kristu ga la nena?
[Study Questions]
[Picture on page 8]
Orsamaria ne yange zungwe or ne mhôônom
[Pictures on page 9]
Mbakristu mba tangen iyol u zungwen mhôônom ga
[Picture on page 12]
Gbenda u hemban doon u zungwen mba ve lu ken tiônnongo ga la mhôônom yô ka u pasen ve loho u mimi u ken Bibilo