Poudarki Joelove in Amosove knjige
Jehovova beseda je živa
Poudarki Joelove in Amosove knjige
O SEBI pove le to, da je ‚Joel, sin Petuelov‘. (Joel 1:1) Joel v knjigi, ki nosi njegovo ime, pove tako malo o rečeh, ki niso povezane s preroškim sporočilom, da lahko celo čas njegovega prerokovanja določimo samo približno – okoli 820 pr. n. št., devet let za tem, ko je na Judovem zakraljeval Uzija. Zakaj Joel o sebi tako molči? Verjetno zato, ker želi poudariti sporočilo in ne prinašalca sporočila.
V Uzijevih dneh je bil za preroka postavljen tudi Amos z Judovega, ‚pastir in zarezovalec plodov sikomorovih smokev‘ (NW). (Amos 7:14) V nasprotju z Joelom, ki je prerokoval na Judovem, je bil Amos poslan na sever k desetrodovnemu izraelskemu kraljestvu. Prerok Amos je svojo knjigo napisal v preprostem in slikovitem jeziku okoli leta 804 pr. n. št., potem ko se je vrnil na Judovo.
»GORJE, PRIHAJA DAN« – ZAKAJ?
Joel v viziji zagleda napad gosenic, kobilic in ščurkov. Napadalce primerja z ‚ljudstvom mnogoštevilnim in mogočnim‘ ter z »junaki«. (Joel 1:4, NW; 2:2–7) »Gorje, prihaja dan!« (NW) potoži Joel. »Zakaj dan GOSPODOV je blizu in pride kakor razdejanje od Vsegamogočnega.« (Joel 1:15) Jehova prebivalcem Siona svetuje: »Izpreobrnite [se] k meni z vsem srcem svojim.« Če bodo nasvet upoštevali, se bo »usmilil svojega ljudstva« in spravil daleč stran »njega, ki pride od severa« – napadalne žuželke. Vendar pa bo Jehova pred prihodom svojega velikega dneva »na vsakršne ljudi izlil svojega duha« (NW) in ‚pokazal čudeže na nebu in na zemlji‘. (Joel 2:12, 18–20, 28–31)
Jehova izzove narode z besedami »Prekujte svoja orala v meče in kosirje v sulice« in pripravite se na vojno. Ukaže jim, naj »pridejo v dolino Josafat«, kjer jih bo sodil in uničil. »Ali na Judovem bodo prebivalci vekomaj.« (Joel 3:10, 12, 20)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
1:15; 2:1, 11, 31; 3:14 – Kaj je Jehovov dan? To je čas, ko bo Jehova izvršil obsodbo nad svojimi sovražniki, kar bo zanje pomenilo uničenje, za prave častilce pa rešitev. Ravno takšen dan denimo je leta 539 pr. n. št. prišel nad starodavni Babilon, ko so ga osvojili Medijci in Perzijci. (Izaija 13:1, 6) Približuje pa se še en Jehovov dan, dan, ko bo On izvršil obsodbo nad ‚Babilonom Velikim‘, svetovnim imperijem krive religije. (Razodetje 18:1–4, 21)
2:1–10, 28 – Kako se izpolnjuje prerokba o napadu žuželk? V Bibliji nikjer ne piše, da bi kanaansko deželo kdaj napadle žuželke v tolikšnem obsegu, kot je to opisano v Joelovi knjigi. Zato napad, ki ga opisuje Joel, verjetno preroško predstavlja čas od leta 33 n. št. naprej, ko je Jehova pričel izlivati svojega duha na zgodnje Kristusove sledilce, ti pa so začeli oznanjevati sporočilo, ki je mučilo lažne verske voditelje. (Apostolska dela 2:1, 14–21; 5:27–33) V čast nam je, da lahko sodelujemo pri podobnem delu, ki se opravlja danes.
2:32 – Kaj pomeni klicati Jehovovo ime? To pomeni, da to ime poznamo, ga globoko spoštujemo in se zanašamo na nosilca tega imena ter mu zaupamo. (Rimljanom 10:13, 14)
3:14 – Kaj je ‚dolina razsodbe‘? To je simboličen kraj, kjer bo Bog izvršil obsodbo. V dneh judovskega kralja Josafata, čigar ime pomeni »Jehova je sodnik«, je Bog rešil Jude pred okoliškimi narodi tako, da je zmedel sovražnikove vojake. Zato se ta kraj imenuje tudi ‚dolina Josafat‘. (Joel 3:2, 12) V naših dneh pa predstavlja simboličen kraj, na katerem bodo narodi strti kakor grozdje v tlačilnici. (Razodetje 19:15)
Pouk za nas:
1:13, 14. Za vse, ki želijo biti rešeni, je bistveno, da se iskreno pokesajo in priznajo, da je Jehova pravi Bog.
2:12, 13. Iskreno kesanje prihaja iz srca. Človek mora pri tem ‚raztrgati srce‘, torej spremeniti svojo notranjost, ne pa da kesanje kaže le na zunaj, tako da si ‚raztrga oblačila‘.
2:28–32. Samo tisti, ki »bo klical ime GOSPODOVO, [Jehovovo, NW] bo rešen« na ‚veliki in prestrašni dan GOSPODOV‘. Kako hvaležni smo lahko Jehovu, da izliva svojega duha na vsakršne ljudi in da lahko prerokujejo – govorijo o »Božjih veličastnih rečeh« – tako mladi kot starejši ter moški in ženske! (Apostolska dela 2:11) Ali ni res, da bi morali biti, medtem ko se približuje Jehovov dan, bogati v »dejanjih, ki spadajo k svetemu vedenju in vdanosti Bogu«? (2. Petrovo 3:10–12)
3:4–8, 19. Joel je prerokoval, da bodo narodi okoli Juda poklicani na odgovornost, ker so grdo ravnali z Božjim izvoljenim ljudstvom. Te preroške besede so se uresničile, ko je kopenski del Tira uničil babilonski kralj Nebukadnezar. Ko je pozneje Aleksander Veliki osvojil še otoški del mesta, je bilo ubitih na tisoče vojakov in pomembnih ljudi, 30.000 prebivalcev pa so prodali v suženjstvo. Aleksander in njegovi nasledniki so podobno ravnali tudi s Filistejci. Edom se je do četrtega stoletja pred našim štetjem spremenil v puščavo. (Malahija 1:3) Te izpolnjene prerokbe nam utrjujejo vero v Jehova kot tistega, ki izpolni to, kar obljubi. Pokažejo pa tudi, kako bo Jehova ravnal z narodi, ki danes preganjajo njegove častilce.
3:16–21. ‚Nebo in zemlja se bosta gibala‘ in narode bo doletela Jehovova neugodna sodba. ‚A GOSPOD bo pribežališče svojemu ljudstvu‘, saj mu bo zagotovil življenje v rajskem okolju. Ali ni res, da bi zato morali biti trdno odločeni, da ostanemo tesno povezani z njim, medtem ko se približuje njegov dan, v katerem bo izvršil obsodbo nad tem hudobnim svetom?
‚PRIPRAVI SE NA SREČANJE S SVOJIM BOGOM‘
Amos ima sporočilo, ki je namenjeno sovražnim narodom okoli Izraela, pa tudi Judom in Izraelcem. Za Sirijo, Filistejo, Tir, Edom in Moab je določeno uničenje, ker so kruto ravnali z Božjim ljudstvom. Uničenje pa čaka tudi prebivalce na Judovem, »ker so zavrgli zakon GOSPODOV«. (Amos 2:4) Kaj pa desetrodovno izraelsko kraljestvo? Med njegovimi grehi so tudi pohlepno zatiranje revnih, nemorala in nespoštljivo ravnanje z Božjimi preroki. Amos svari, da bo Jehova ‚obiskal oltarje v Betelu‘ in ‚podrl zimsko hišo s poletno hišo vred‘. (Amos 3:14, 15)
Malikovalski Izraelci kljub različnim kaznim, ki so jih že doletele, ostajajo trdovratni. Amos jim reče: »Pripravi [se] na srečanje s svojim Bogom.« (Amos 4:12, SSP) Za Izraelce bo Jehovov dan pomenil to, da bodo ‚prepeljani v ujetništvo onostran Damaska‘, namreč v Asirijo. (Amos 5:27) Amosu nasprotuje duhovnik v Betelu, a se ga ne ustraši. »Konec je prišel na ljudstvo moje Izraela,« reče Jehova Amosu. »Ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.« (Amos 8:2) Niti v šeolu oziroma kraju mrtvih niti na visokih gorah se ne bodo mogli skriti pred Božjo obsodbo. (Amos 9:2, 3) Izreče pa jim tudi obljubo o obnovi. »Pripeljem nazaj ujetništvo ljudstva svojega Izraela,« pravi Jehova, »in zgradili bodo opustošena mesta in v njih prebivali, in zasajali bodo vinograde in vino iz njih pili, in narejali bodo vrtove in jedli sadje ž njih.« (Amos 9:14)
Odgovori na svetopisemska vprašanja:
4:1 – Koga predstavljajo »krave basánske«? Visoka planota Basan, področje vzhodno od Galilejskega jezera, je bila znana po izvrstnih pasmah živali, tudi krav. K temu so med drugim prispevali rodovitni pašniki. Amos je žene v Samariji, ki ljubijo razkošje, primerjal z basanskimi kravami. Nedvomno so pritiskale na ‚svoje gospodarje‘ oziroma može, naj izkoriščajo revne, da bi tako lahko potešile svojo željo po bogastvu.
4:6 – Kaj je mišljeno z besedno zvezo ‚čisti zobje‘? Ker je omenjena skupaj z besedno zvezo »pomanjkanje kruha«, se lahko nanaša na obdobje lakote, ko zobje ostanejo čisti zaradi pomanjkanja hrane.
5:5 – V katerem smislu naj Izraelci ‚ne iščejo Betela‘? Jeroboam je v Betelu uvedel čaščenje teleta. Od takrat je to mesto postalo središče krivega čaščenja. Tudi Gilgal in Berseba sta gotovo bili mesti, kjer so se vdajali odpadniškemu čaščenju. Da bi Izraelci ubežali napovedani nesreči, bi morali odpraviti romanja v ta mesta in pričeti iskati Jehova.
7:1 – Na kaj se nanaša besedna zveza »otava po kraljevi košnji«? Verjetno se nanaša na davek, ki ga je kralj naložil ljudem, da bi lahko vzdrževal svoje konjenike in živali. Ta davek so morali plačati, »ko je začela poganjati otava« (SSP). Zatem bi lahko spravili svoje pridelke. Toda še preden so lahko to storili, je priletel roj kobilic, ki so požrle njihove pridelke in tudi drugo rastlinje.
8:1, 2 – Kaj je naznanjal »koš z zrelim sadjem«? Naznanjal je bližino Jehovovega dneva. Poletno sadje so obirali ob koncu žetve, torej proti koncu poljedelskega leta. Ko je Jehova povzročil, da je Amos videl »koš z zrelim sadjem«, je to pomenilo, da se Izraelcem bliža konec. Zato je Bog Amosu dejal: »Konec je prišel na ljudstvo moje Izraela; ne pojdem več mimo njega, prizanašajoč mu.«
Pouk za nas:
1:3, 6, 9, 11, 13; 2:1, 4, 6. Jehova je zaradi jeze, ki jo je čutil do Izraelcev, Judov in šestih okoliških narodov, rekel: »Ne odvrnem šibe od njih.« Jehovovi obsodbi se ne da ubežati. (Amos 9:2–5)
2:12. Prizadevnim pionirjem, potujočim nadzornikom, misijonarjem ali članom betelske družine ne bi smeli jemati poguma s tem, da bi jih spodbujali, naj opustijo polnočasno službo v zameno za tako imenovano normalno življenje. Ravno nasprotno, spodbujati bi jih morali, da še naprej opravljajo to dobro delo.
3:8. Podobno kot je človeka strah, ko sliši rjovenje leva, si tudi Amos ni mogel kaj, da ne bi oznanjeval, ko je slišal Jehovove besede: »Pojdi, prorokuj ljudstvu mojemu.« (Amos 7:15) Strah pred Bogom bi nas moral spodbujati, da goreče oznanjujemo kraljestveno sporočilo.
3:13–15; 5:11. Ponižni pastir Amos je lahko ‚pričeval‘ (SSP) ljudem, ki so bili bogati in zato samozadovoljni, ker mu je pomagal Jehova. Podobno lahko Jehova tudi nas usposobi, da oznanjujemo kraljestveno sporočilo ne glede na to, kako težavno je področje.
4:6–11; 5:4, 6, 14. Izraelci so bili kljub temu, da se večkrat niso hoteli ‚povrniti‘ k Jehovu, spodbujeni: »Iščite GOSPODA, in boste živeli!« Dokler Jehova potrpežljivo dovoljuje, da obstaja ta hudobna stvarnost, bi morali ljudi spodbujati, da se obrnejo k Bogu.
5:18, 19. Nemodro je, da si kdo ‚želi dneva GOSPODOVEGA‘, pa na ta dan ni povsem pripravljen. Posameznik, ki tako razmišlja, je podoben človeku, ki ubeži levu, pa naleti na medveda. Nato uide medvedu, vendar ga piči kača. Če ostajamo duhovno »budni« in vedno pripravljeni, ravnamo modro. (Luka 21:36)
7:12–17. Božje sporočilo bi morali oznanjati neustrašno in prepričljivo.
9:7–10. Dejstvo, da so bili nezvesti Izraelci potomci zvestih očakov in tistih, ki so bili kot Božje izbrano ljudstvo rešeni iz Egipta, še ni bilo zagotovilo, da z Bogom ne bodo nikoli v slabem odnosu, kot so bili Etiopci. Da bi nas nepristranski Bog priznal, torej ni odvisno od našega porekla, temveč od tega, da se ‚ga bojimo in ravnamo pravično‘. (Apostolska dela 10:34, 35)
Kaj moramo storiti
Dan izvršitve obsodbe nad Satanovim svetom je blizu. Bog na svoje častilce izliva svojega duha in jih tako usposablja, da opozarjajo človeštvo na prihod njegovega dne. Ali ni res, da bi zato morali kar največ sodelovati pri delu, s katerim lahko pomagamo drugim, da spoznajo Jehova in ‚kličejo njegovo ime‘? (Joel 2:31, 32)
Amos nas spodbuja: »Sovražite hudo in ljubite dobro, uveljavite pravico med vrati.« (Amos 5:15) Jehovov dan se približuje, zato je modro, da se z Bogom zbližamo in ostajamo ločeni od hudobnega sveta in njegove pokvarjene družbe. Kako zelo nam pri tem pomaga času primeren pouk, ki ga lahko najdemo v Joelovi in Amosovi biblijski knjigi! (Hebrejcem 4:12)
[Slika na strani 12]
Joel je prerokoval, da je Jehovov dan blizu
[Slika na strani 15]
Podobno kakor Amos bi morali neustrašno in prepričljivo oznanjevati Božje sporočilo