Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Go Tsoma Morero o Bohlokwa Bophelong

Go Tsoma Morero o Bohlokwa Bophelong

Go Tsoma Morero o Bohlokwa Bophelong

“Tšohle tše di bušaxo môya di rêtê Morêna.”—PSALME 150:6.

1. Hlalosa kamoo lesogana le lengwe le ilego la tsoma morero bophelong.

SEUNG JIN, * yo a goletšego Korea, o gopola ka gore: “Ke ithutile tša kalafo ka gobane ke be ke nyaka go diriša bophelo bja-ka go thuša ba bangwe. Gape ke be ke nagana gore maemo le meputso ya tša ditšhelete yeo e tlišwago ke go ba ngaka e be e tla nnea lethabo. Ge ke be ke lemoga gore ngaka e ka se kgone go dira mo gokae go thuša batho, ke ile ka nolega moko. Ke moka ke ile ka ithutela tša bokgabo, eupša dilo tša-ka tša bokgabo di be di sa hole batho gakaalo, gomme ka ipona ke le moithati. Ke ile ka ba morutiši gomme kapejana ka lemoga gore ke be ke fo fetiša tsebišo eupša ke sa nee tlhahlo yeo e lebišago lethabong la kgonthe.” Ka go swana le ba bantši, Seung Jin o be a tsoma morero o bohlokwa bophelong.

2. (a) Go ba le morero bophelong go bolela’ng? (b) Re tseba bjang gore Mmopi o re beile mo ka morero?

2 Go ba le morero wa kgonthe bophelong ke go ba le lebaka la go phela, pakane e kwagalago, le pakane yeo re katanelago go e fihlelela. Na ruri batho ba ka ba le morero o bjalo? Ee! Taba ya gore re filwe bohlale, letswalo le bokgoni bja go bea mabaka e bontšha gore Mmopi o na le morero o bohlokwa wa go re bea mo lefaseng. Ka baka leo, go a kwagala go bolela gore re ka hwetša le go phethagatša morero wa rena wa kgonthe feela ka go phela ka go dumelelana le morero wa Mmopi.

3. Morero wa Modimo ka batho o akaretša’ng?

3 Beibele e utolla gore morero wa Modimo ka rena o akaretša dilo tše dintši. Ka mohlala, tsela e kgahlišago kudu yeo re bopilwego ka yona e bonagatša gabotse lerato le le hlokago boithati la Modimo. (Psalme 40:5; 139:14) Ka go rialo, go phela ka go dumelelana le morero wa Modimo go bolela go rata ba bangwe ka lerato le se nago boithati go swana le ge Modimo a ba rata. (1 Johane 4:7-11) Gape go bolela go kwa ditaelo tša Modimo, tšeo di re thušago go phela ka go dumelelana le morero wa gagwe o lerato.—Mmoledi 12:13; 1 Johane 5:3.

4. (a) Go ba le morero wa kgonthe bophelong go nyaka’ng? (b) Ke morero ofe o mogolo kudu wo motho le ge e le ofe a ka o phegelelago?

4 Modimo gape o rerile gore batho ba phedišane ka lethabo gotee le go phedišana le tlholo ka moka ka khutšo. (Genesi 1:26; 2:15) Lega go le bjalo, ke’ng seo re swanetšego go se dira gore re ikwe re thabile, re šireletšegile e bile re e-na le khutšo? Bjalo ka ngwana yo a tsomago go kgodišwa gore batswadi ba gagwe ba na le yena gore a thabe le go ikwa a šireletšegile, re swanetše go ba le tswalano e botse le Tatago rena wa legodimong gore re hwetše seo ge e le gabotse bophelo bo se bolelago le morero wa bjona. (Baheberu 12:9) Modimo o dira gore go ba le tswalano e bjalo go kgonege ka go re dumelela go mmatamela le ka go kwa dithapelo tša rena. (Jakobo 4:8; 1 Johane 5:14, 15) Ge re ‘sepela le Modimo’ ka tumelo gomme re e-ba bagwera ba gagwe, re ka thabiša Tatago rena wa legodimong le go mo reta. (Genesi 6:9; Diema 23:15, 16; Jakobo 2:23) Woo ke morero o mogolo kudu wo motho le ge e le ofe a ka o phegelelago. Mopsalme o ngwadile gore: “Tšohle tše di bušaxo môya di rêtê Morêna.”—Psalme 150:6.

Morero wa Gago ke Ofe Bophelong?

5. Ke ka baka la’ng go etiša pele dikgahlego tša dilo tše di bonagalago e le mo go sa kwagalego?

5 Karolo ya morero wa Modimo ka rena ke gore re itlhokomele gabotse le go hlokomela malapa a rena. Se se akaretša go nea dinyakwa tša dilo tše di bonagalago le tša moya. Lega go le bjalo, ge go dirwa se go nyakega teka-tekano e le gore dikgahlego le ditaba tša lefase di se ke tša bipa tše bohlokwa kudu tša moya. (Mateo 4:4; 6:33) Ka manyami, batho ba bantši ba fetša mo e nyakilego go ba maphelo a bona ka moka ba kgoboketša dilo tše di bonagalago. Lega go le bjalo, ga se mo go kwagalago go leka go kgotsofatša dinyakwa tša rena ka moka ka dilo tše di bonagalago feela. Nyakišišo ya morago bjale ya mabapi le bahumi ba kua Asia e utolla gore bontši bja bona bo “ikwa bo sa šireletšega e bile bo tshwenyegile, gaešita le ge bo e-na le maemo setšhabeng gotee le go ikwa bo fihleletše selo se itšego mo go tlišwago ke lehumo la bona.”—Mmoledi 5:10.

6. Jesu o neile keletšo efe mabapi le go phegelela mahumo?

6 Jesu o ile a bolela ka “matla a forago a mahumo.” (Mareka 4:19) Mahumo a fora bjang? A bonagala a dira gore motho a thabe, eupša ga go bjalo. Kgoši Salomo yo bohlale o boletše gore: “E a ratago ditšhelete, ga a hore tšona.” (Mmoledi 5:9, PK) Eupša na go a kgonega gore motho a phegelele dipakane tša dilo tše di bonagalago gomme a tšwela pele a hlankela Modimo ka moya ka moka? Aowa, ga go kgonege. Jesu o hlalositše gore: “Ga go yo a ka bago lekgoba la marena a mabedi; gobane o tla hloya yo mongwe a rata yo mongwe, goba o tla kgomarela yo mongwe a nyatša yo mongwe. Le ka se be makgoba a Modimo le a Mahumo.” Jesu o ile a kgothaletša balatedi ba gagwe go ipolokela, e sego dilo tše di bonagalago lefaseng, eupša “mahumo legodimong,” e lego go itirela leina le lebotse le Modimo, yoo a “[tsebago] gore ke dilo dife tšeo le di nyakago le pele le mo kgopela.”—Mateo 6:8, 19-25.

7. Re ka swarelela “bophelong bja kgonthe” bjang?

7 Ge a be a ngwalela modirišani-gotee le yena e lego Timotheo, moapostola Paulo o ile a nea keletšo e matla mabapi le taba ye. O boditše Timotheo gore: “Laela bao ba humilego . . . gore ba se holofele mahumo a sa kgonthišegego, eupša ba holofele Modimo yo a re neago dilo tšohle ka mo go humilego gore re ipshine ka tšona . . . , ba be le seatla se se bulegilego, ba ikemišetše go abelana, ba ipolokele motheo o mobotse wa bokamoso e le lehumo la bona, e le gore ba swarelele ka go tia bophelong bja kgonthe.”—1 Timotheo 6:17-19.

‘Bophelo bja Kgonthe’ ke Eng?

8. (a) Ke ka baka la’ng batho ba bantši ba phegelela mahumo le maemo? (b) Batho ba bjalo ba palelwa ke go lemoga’ng?

8 Go batho ba bantši, polelwana e rego ‘bophelo bja kgonthe’ e fetiša kgopolo ya manobonobo le boipshino. Makasine o mongwe wa ditaba wa Asia o re: “Bao ba bogelago difilimi goba thelebišene ba ithuta go kganyoga seo ba se bonago, go lora ka seo ba ka bago le sona.” Morero wa batho ba bantši bophelong ke go hwetša mahumo le maemo. Ba bangwe ba gafa bofsa bja bona, boemo bja bona bja tša maphelo, bophelo bja lapa gotee le ditekanyetšo tša moya e le ge ba phegelela dilo tše. Ba bangwe ga ba sa nagana gore dilo tše bjalo e fo ba pontšho ya “moya wa lefase”—tsela e kgolo ya go nagana yeo e tutuetšago bontši bja batho ba dimilione tše dikete mo lefaseng le go ba šušumeletša go dira dilo ka go se kwane le morero wa Modimo bakeng sa rena. (1 Bakorinthe 2:12; Baefeso 2:2) Ruri ga go makatše ge go e-na le batho ba bantši bao ba sa thabago lehono!—Diema 18:11; 23:4, 5.

9. Ke’ng seo batho ba ka se tsogego ba se fihleletše, gomme ke ka baka la’ng ba ka se kgone?

9 Go thwe’ng ka bao ba šomago ka tsela e se nago boithati bakeng sa ba bangwe, bao ba katanelago go fediša tlala, malwetši gotee le go hloka toka? Maiteko a bona a retegago le a boikgafo gantši a thuša kudu. Lega go le bjalo, go sa šetšwe maiteko a bona a magolo, ba ka se tsoge ba fetotše tshepedišo ye ya dilo gomme ba e dira e nago le toka le toko. Ke ka baka la’ng ba ka se kgone? Ka gobane ge e le gabotse “lefase ka moka le rapaletše matleng a yo kgopo”—Sathane—gomme ga a nyake gore le fetoge.—1 Johane 5:19.

10. Batho ba botegago ba tla hwetša “bophelo bja kgonthe” neng?

10 Ke mo go nyamišago gakaakang ge motho a se na kholofelo ya bophelo bjo bongwe ge e se bja mo lefaseng la lehono! Paulo o ngwadile gore: “Ge e ba re holofetše Kriste bophelong bjono feela, gona bathong bohle re ba go šokelwa kudu.” Boemo bja kgopolo bja batho bao ba naganago gore bophelo bjono ke bjona bophelo feela, ke bja gore: “A re jeng gomme re nweng, gobane gosasa re tla hwa.” (1 Bakorinthe 15:19, 32) Eupša go na le bokamoso, “magodimo a mafsa le lefase le lefsa tše re di letetšego go ya ka kholofetšo ya [Modimo], gomme toko e tla aga go tšona.” (2 Petro 3:13) Ka nako yeo, Bakriste ba ka thabela “bophelo bja kgonthe,” e lego, “bophelo bjo bo sa felego” bjo bo phethagetšego, e ka ba legodimong goba ka tlase ga pušo e lerato ya Mmušo wa Modimo!—1 Timotheo 6:12.

11. Ke ka baka la’ng go katanela go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo wa Modimo e le mo go nago le morero?

11 Mmušo wa Modimo ke wona feela wo o tla atlegago ka mo go feletšego go rarolleng mathata a batho. Ka gona, go tšwetša pele dikgahlego tša Mmušo wa Modimo ke tsela e nago le morero go phala tšohle yeo motho a ka e phegelelago. (Johane 4:34) Ge re dutše re tšea karolo modirong woo, re thabela tswalano e bohlokwa le Tatago rena wa legodimong. Re thabela le go hlankela gotee le bana babo rena le dikgaetšedi ba moya ba dimilione, bao ba nago le morero o swanago bophelong.

Go Dira Boikgafo bjo bo Nepagetšego

12. Bontšha phapano magareng ga bophelo tshepedišong ya gona bjale le “bophelo bja kgonthe.”

12 Beibele e re lefase la gona bjale “le a feta gomme go bjalo le ka kganyogo ya lona.” Ga go karolo le ge e le efe ya lefase la Sathane, go akaretša botumo le mahumo a lona, yeo e ka se fedišwego, “eupša yo a dirago thato ya Modimo o dula a le gona ka mo go sa felego.” (1 Johane 2:15-17) Ka go fapana le mahumo a sa kgonthišegego, letago le le fetago, le maipshino a sa rego selo a tshepedišo ya gona bjale ya dilo, “bophelo bja kgonthe”—bophelo bjo bo sa felego ka tlase ga Mmušo wa Modimo—ke bja sa ruri le bjoo bo swanelwago ke boikgafo bja rena, go ithekgile ka ge e ba re dira boikgafo bjo bo nepagetšego.

13. Balekane ba bangwe ba dirile boikgafo bjo bo nepagetšego bjang?

13 Ela hloko Henry le Suzanne. Ba na le tumelo e feletšego kholofetšong ya Modimo ya gore bohle bao ba etišago Mmušo wa Gagwe pele maphelong a bona, o tla ba thuša. (Mateo 6:33) Ka gona, ba kgethile go dula ka ngwakong o sa bitšego kudu e le gore ba ka fetša nako e ntši ba phegelela dilo tša moya ba e-na le barwedi ba bona ba babedi, go e-na le gore bobedi bja bona ba šome. (Baheberu 13:15, 16) Yo mongwe wa bagwera ba bona yo a ba kganyogelago tše dibotse o be a sa kwešiše kgetho ya bona. O ile a botša Suzanne gore: “Mogwera wee, ge e le gore o tsoma go dula lefelong le lekaone, o swanetše go gafa selo se itšego.” Lega go le bjalo, Henry le Suzanne ba be ba tseba gore go etiša Jehofa pele go na le “kholofetšo ya bophelo bja gona bjale le bja nakong e tlago.” (1 Timotheo 4:8; Tito 2:12) Barwedi ba bona ba ile ba gola gomme ba ba baebangedi ba mafolofolo ba nako e tletšego. Bjalo ka lapa, ba dumela gore ga go na se se ba lahlegetšego; go e na le moo, ba ile ba holwa kudu ke go dira gore go tsoma “bophelo bja kgonthe” e be morero wa bona.—Bafilipi 3:8; 1 Timotheo 6:6-8.

Le se ke la ‘Diriša Lefase ka mo go Tletšego’

14. Go lebala morero wa rena wa kgonthe go ka ba le ditla-morago dife?

14 Lega go le bjalo, go lebala morero wa rena wa kgonthe le go nyefiša go swarelela ga rena “bophelong bja kgonthe” go kotsi kudu. Re ba kotsing ya “go gogolwa ke dipelaelo le mahumo le maipshino a bophelo bjo.” (Luka 8:14) Dikganyogo tše di sa laolwego le “dipelaelo tša bophelo” di ka lebiša go swaregeng ka mo go feteletšego tshepedišong ye ya dilo. (Luka 21:34, mongwalo wa tlase wa NW.) Ka manyami, ba bangwe lehono ba ile ba swarega mokgweng o tlwaelegilego wa go nyaka go huma gomme ba ile ba “arošwa tumelong gomme ba itlhabile gohle ka mahloko a mantši,” ba ba ba lahlegelwa ke tswalano ya bona e bohlokwa le Jehofa. A mafelelo a mabe gakaakang ao a tlišwago ke go se ‘swarelele ka go tia bophelong bjo bo sa felego’!—1 Timotheo 6:9, 10, 12; Diema 28:20.

15. Lapa le lengwe le hotšwe bjang ke go se ‘diriše lefase ka mo go tletšego’?

15 Paulo o eleditše “bao ba dirišago lefase [gore] ba etše bao ba sa le dirišego ka mo go tletšego.” (1 Bakorinthe 7:31) Keith le Bonnie ba dirišitše keletšo ye. Keith o anega ka gore: “Ke bile yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa ge ke be ke fetša sekolong sa tša kalafo ya meno. Ke ile ka swanelwa ke go kgetha. Ke be nka alafa balwetši ba bantši gomme ka dira tšhelete e ntši, eupša go dira bjalo go be go tla šitišana le mediro ya rena ya moya. Ke ile ka kgetha go šoma nako e lekanyeditšwego e le gore nka ba le nako e oketšegilego bakeng sa go dira gore lapa la rena le phele gabotse moyeng le maikwelong, e lego lapa leo mafelelong le ilego la akaretša barwedi ba bahlano. Gaešita le ge re be re se na tšhelete e ntši, re ile ra ithuta go seketša gomme re be re dula re e-na le seo re bego re se nyaka. Bophelo bja lapa e be e le bjo bo tletšego bogwera, e le bjo borutho e bile bo tletše lethabo. Mafelelong, ka moka ga rena re ile ra tsenela bodiredi bja nako e tletšego. Gona bjale barwedi ba rena ba thabela manyalo a bona, gomme ba bararo ba bona ba na le bana. Malapa a bona le ona a thabile, ge a dutše a tšwela pele a etiša morero wa Jehofa pele.”

Go Etiša Morero wa Modimo Pele Bophelong bja Gago

16, 17. Beibele e nea mehlala ya batho bafe bao ba nago le ditalente, le gona ba gopolwa bjang?

16 Beibele e nea mehlala ya bao ba ilego ba phelela morero wa Modimo le ba sa kago ba dira bjalo. Dithuto tše tšwago mehlaleng yeo di šoma go batho ba nywaga ka moka, ditšo le maemo ka moka. (Baroma 15:4; 1 Bakorinthe 10:6, 11) Nimirode o ile a aga metse e megolo, eupša a dira bjalo ka go ganetša Jehofa. (Genesi 10:8, 9) Lega go le bjalo, mehlala e mengwe e mentši e be e le e mebotse. Ka mohlala, Moše ga se a ka a dira gore go boloka maemo a gagwe bjalo ka go ba setsebi sa Egipita e be morero wa gagwe bophelong. Go e na le moo, o ile a tšea ditokelo tša gagwe tša moya “e le mahumo a fetago maruo a Egipita.” (Baheberu 11:26) Luka wa ngaka o swanetše go ba a ile a thuša Paulo le ba bangwe go swaragana le malwetši a bona. Eupša Luka o ile a dira botse bjo bogolo kudu ka go ba moebangedi le mongwadi wa Beibele. Paulo yena o tsebja e le moromiwa, “moapostola go ditšhaba,” e sego setsebi sa Molao.—Baroma 11:13.

17 Dafida o gopolwa kudu bjalo ka “monna e a kwanaxo le pelo ya [Modimo],” e sego bjalo ka molaodi wa madira goba rammino le mohlami wa dikoša. (1 Samuele 13:14) Re tseba Daniele, e sego ka mošomo wa gagwe bjalo ka mohlankedi wa mmušo wa Babilona, eupša ka tirelo ya gagwe bjalo ka moporofeta wa Jehofa yo a botegago ka go se kwanantšhe; Esitere, e sego bjalo ka kgošigadi ya Peresia, eupša bjalo ka mohlala wa sebete le tumelo; Petro, Andrea, Jakobo le Johane, bjalo ka baapostola ba Jesu, e sego bjalo ka barei ba dihlapi ba atlegilego. Gomme go feta bohle, Jesu ga re mo tsebe e le “mmetli,” eupša re mo tseba e le “Kriste.” (Mareka 6:3; Mateo 16:16) Ba ka moka ga bona ba be ba kwešiša gabotse gore go sa šetšwe ditalente, dilo tšeo ba nago le tšona goba maemo a bona, bophelo bja bona bo be bo swanetše go thewa tirelong ya bona go Jehofa, e sego ditseleng tša bophelo tša lefase. Ba be ba tseba gore morero o nnoši wo o retegago le o nago le mohola kudu woo ba ka bago le wona ke go ba banna goba basadi bao ba boifago Modimo.

18. Mofsa yo mongwe wa Mokriste o dirile bjang phetho ya go diriša bophelo bja gagwe, gomme ke’ng seo a ilego a feleletša a se lemoga?

18 Seung Jin, yoo go boletšwego ka yena mathomong, le yena o ile a feleletša a kwešišitše se. O hlalosa ka gore: “Go e na le go neela matla a-ka ka moka go tša kalafo, tša bokgabo goba borutiši bja lefase, ke ile ka dira phetho ya go diriša bophelo bja-ka ka go dumelelana le boineelo bja-ka go Modimo. Gona bjale ke hlankela moo go nyakegago barutiši ba bantši ba Beibele, gomme ke thuša batho go hwetša tsela e išago bophelong bjo bo sa felego. Ke be ke nagana gore go ba modiredi wa nako e tletšego ga se moo go nyakago mo gontši. Gona bjale bophelo bja-ka bo nyaka mo gontši go feta le ge e le neng, bjalo ka ge ke leka go kaonefatša semelo sa-ka le bokgoni bja-ka bja go dirišana le batho ba ditšo tše di sa swanego. Ke bona gore go dira gore morero wa Jehofa e be wa rena ke tsela e nnoši e bohlokwa ya bophelo.”

19. Re ka hwetša bjang morero wa kgonthe bophelong?

19 Bjalo ka Bakriste, re šegofaditšwe ka tsebo e phološago bophelo le kholofelo ya phološo. (Johane 17:3) Ka gona, anke re se keng ra “amogela botho bjo bo sa swanelago bja Modimo, gomme [ra] lahlegelwa ke morero wa bjona.” (2 Bakorinthe 6:1) Go e na le moo, anke re dirišeng matšatši le nywaga ya rena e bohlokwa go tumiša Jehofa. Anke re phatlalatšeng tsebo yeo e tlišago lethabo la kgonthe gona bjale le e lebišago bophelong bjo bo sa felego. Ka go dira bjalo, re tla bona therešo ya mantšu a Jesu a rego: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.” (Ditiro 20:35) Gomme re tla ba re hweditše morero wa kgonthe bophelong.

[Mongwalo wa ka tlase]

^ ser. 1 Maina a mangwe a fetotšwe.

Na o ka Hlalosa?

• Morero wo o phalago yohle woo re ka bago le wona bophelong ke ofe?

• Ke ka baka la’ng go phelela dilo tše di bonagalago e le mo go sa kwagalego?

• “Bophelo bja kgonthe” bjo Modimo a bo holofetšago ke eng?

• Re ka diriša maphelo a rena bjang bakeng sa morero wa Modimo?

[Dipotšišo tša Thuto]

[Seswantšho go letlakala 18]

Bakriste ba swanetše go dira boikgafo bjo bo nepagetšego