Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Ali je Jakob ravnal napačno, ko se je pretvarjal, da je Ezav, kot je to opisano v Prvi Mojzesovi knjigi 27:18, 19?

Ta dogodek vam je verjetno dobro znan. Ostareli Izak je Ezavu dejal, naj ulovi kako divjad, in dodal: »Pripravi mi okusno jed [. . .], da jem in da te blagoslovi duša moja, preden umrem.« Rebeka je slišala, kaj je rekel njen mož, zato je pripravila okusno jed in naročila Jakobu: ‚Nesi jo očetu svojemu ter jedel bo, da bi te blagoslovil, preden umre.‘ Nato je Jakob z okusno jedjo šel k svojemu očetu, oblečen v Ezavova oblačila in okoli rok ter vratu ovit s kožami kozličkov. Ko ga je Izak vprašal »Kdo si ti, sin moj?«, je Jakob odgovoril: »Jaz sem, Ezav, prvenec tvoj.« Izak mu je verjel in ga blagoslovil. (1. Mojzesova 27:1–29)

Biblija ne pove vseh podrobnosti o tem, zakaj sta Rebeka in Jakob tako ravnala, vendar lahko iz poročila sklepamo, da je do tega dogodka prišlo nepričakovano. Omeniti pa moramo, da Božja Beseda tega, kar sta storila, niti ne opravičuje niti ne obsoja. Zato njuno dejanje ne ustvarja nikakršnega precedensa glede laganja in zavajanja. Vseeno pa Biblija dogodek vsaj nekoliko razjasni.

Prvič, poročilo jasno pokaže, da je bil Jakob upravičen do očetovega blagoslova, Ezav pa ne. Jakob si je že pred tem dogodkom zakonito kupil prvorojenstvo od svojega nehvaležnega brata dvojčka, ki je to prednost prodal za en obrok hrane, da bi si potešil lakoto. Ezav je »zaničeval prvorojenstvo«. (1. Mojzesova 25:29–34) Zato je Jakob, ko je pristopil k očetu, želel blagoslov, ki mu je zakonito pripadal.

Drugič, Izak ni želel spremeniti svoje odločitve, potem ko je spoznal, da je blagoslovil Jakoba. Verjetno se je spomnil, kaj je Jehova dejal Rebeki, preden sta se dvojčka rodila: ‚Starejši bo služil mlajšemu.‘ (1. Mojzesova 25:23SSP) Poleg tega je vredno omeniti, da je Izak Jakoba, ko se je ta odpravljal v Haran, še dodatno blagoslovil. (1. Mojzesova 28:1–4)

In navsezadnje, zapomniti si je treba, da je Jehova vedel za vse, kar se je dogajalo, in da ga je to tudi zanimalo. Blagoslov, ki ga je podelil Izak, je bil tesno povezan z Božjo obljubo Abrahamu. (1. Mojzesova 12:2, 3) Če Bog ne bi želel, da bi bil blagoslovljen Jakob, bi to lahko kako preprečil. Vendar Jehova tega ni storil, temveč je Jakobu potrdil blagoslov, ko je dejal: »V semenu tvojem bodo blagoslovljene vse rodovine zemlje.« (1. Mojzesova 28:10–15)