Polno in zadovoljno življenje je mogoče!

MNOGO ljudi živi za denar in za tisto, kar si z njim lahko kupijo. Nekateri živijo za to, da bi se ljudje njihovega imena po čem spominjali. Drugi pa živijo za to, da bi izpopolnili svoje umetniške sposobnosti. So tudi takšni, ki živijo za to, da pomagajo drugim. Vendar pa veliko ljudi ne ve, za kaj živijo oziroma zakaj so tukaj.

Kako je z vami? Ali ste že resno razmislili o tem, zakaj obstajate? Zakaj ne bi razmislili o nekaterih stvareh, za katerimi se ljudje ženejo, da bi ugotovili, ali resnično prinesejo občutek izpopolnjenosti in zadovoljstva? Zaradi česa je polno in zadovoljno življenje mogoče?

Denar in užitki imajo svoje mesto

V Bibliji, v Propovedniku 7:12, piše: »Modrost je obrana in denar je obrana, toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani v življenju njega, kdor jo ima.« Da, denar ima svojo vrednost. Potrebujete ga za življenje, še posebej če morate skrbeti za družino. (1. Timoteju 5:8)

Kakšno pa bi sploh bilo življenje brez nekaterih užitkov, ki si jih lahko privoščimo z denarjem? Čeprav je Jezus Kristus, ustanovitelj krščanstva, priznal, da ni imel kam položiti svoje glave, je včasih užival v odlični hrani in pijači. Pa tudi dragih oblačil se ni branil obleči. (Matej 8:20; Janez 2:1–11; 19:23, 24)

 Vendar Jezus ni živel za užitke. Jasno je vedel, kaj ima v življenju prednost. Rekel je: »Četudi ima namreč kdo obilo, njegovo življenje ne izvira iz tega, kar ima.« Nato je povedal ponazoritev o nekem bogatašu, ki mu je zemlja obilo rodila in je sam pri sebi razmišljal: »Kaj naj storim zdaj, ko nimam kam spraviti svojega pridelka? [. . .] Podrl bom žitnice in zgradil večje ter vanje shranil vse svoje žito in dobrine. Potem pa bom svoji duši rekel: ‚Duša, veliko dobrin imaš shranjenih za mnogo let. Počivaj, jej, pij in uživaj.‘« V čem je ta mož napačno razmišljal? Ponazoritev se takole nadaljuje: »Bog [. . .] je [bogatemu človeku] rekel: ‚Nespametnež, še to noč bodo zahtevali tvojo dušo od tebe. Čigavo bo potem to, kar si shranil?‘« Četudi je mož shranil svoj pridelek, pa po smrti ni mogel uživati bogastva, ki si ga je nakopičil. Na koncu je Jezus svoje poslušalce takole poučil: »Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Luka 12:13–21)

Da, nekaj denarja potrebujemo in zabava ima svoje mesto v našem življenju. Toda ne denar ne zabava nista najpomembnejša stvar v življenju. Veliko bolj pomembno si je prizadevati za to, da smo bogati pred Bogom, kar pomeni, da živimo tako, da nam je Bog naklonjen.

Ali je pomembno, da si ustvarimo dobro ime?

Veliko ljudi živi za to, da bi se jih drugi spominjali. Želja, da bi si pridobili dobro ime oziroma da bi se nas drugi spominjali, ni nujno napačna. »Dobro ime je boljše nego dišeče mazilo,« je zapisano v Bibliji, »in dan smrti boljši nego dan rojstva.« (Propovednik 7:1)

Na dan smrti je tako rekoč zabeležen cel življenjepis nekega človeka. Če je v življenju delal dobre stvari, potem je dan njegove smrti boljši od dneva rojstva, ko se o njem ni vedelo še ničesar.

Pisec biblijske knjige Propovednik je bil kralj Salomon. Njegov starejši polbrat Absalom je hotel, da bi se ga ljudje spominjali. Toda kot je videti, so mu trije sinovi, ki bi lahko njegovo ime prenesli na naslednje generacije, umrli mladi. Kaj je zato storil Absalom? V Svetem pismu piše: »Absalom pa si je [. . .] postavil spomenik, ki je v Kraljevi dolini; zakaj dejal je: Nimam sina, da se ohrani imena mojega spomin! In imenoval je tisti spomenik z imenom svojim.« (2. Samuelova 14:27; 18:18) Ostankov tega spomenika niso našli. Kar se pa Absaloma tiče, ga tisti, ki preučujejo Biblijo, poznajo kot razvpitega upornika, ki se je pretkano hotel polastiti prestola svojega očeta, Davida.

Danes si mnogi želijo, da bi se jih drugi spominjali po tem, kar so dosegli. Trudijo se, da bi bili slavni v očeh ljudi, ki se jim okus spreminja iz sezone v sezono. Toda kaj se zgodi s takšno slavo? Christopher Lasch v svoji knjigi The Culture of Narcissism piše: »V naših dneh, ko uspeh tako zelo pogojujejo mladost, očarljivost in novotarije, je slava minljivejša kot kdaj prej, in tisti, ki si pridobijo pozornost  občinstva, so nenehno v skrbeh, da bodo to pozornost izgubili.« Zaradi tega se veliko slavnih ljudi zateče k uživanju drog in alkohola, kar pogosto skrajša njihovo življenje. Da, slava ne prinaša zadovoljstva.

V čigavih očeh bi si potem morali pridobiti ugled? Jehova je za posameznike, ki so se držali njegove Postave, po preroku Izaiju dejal: »Njim dam v hiši svoji in sredi zidov svojih prostora [spomenik, NW] in ime [. . .]; ime večno jim dam, ki se ne iztrebi.« (Izaija 56:4, 5) Zaradi svoje poslušnosti Bogu bodo tisti, ki so mu po volji, imeli »spomenik in ime«. Bog se bo njihovega imena spominjal »večno« tako, da ne bodo iztrebljeni. Kot nas k temu spodbuja Biblija, naj bi si pridobili takšno ime – ugled v očeh Jehova, našega Stvarnika.

Izaija je prerokoval o času, ko bodo zvesti posamezniki prejeli večno življenje v raju na zemlji. ‚Večno življenje‘ v tem raju je ‚pravo življenje‘ – življenje, ki ga je Bog namenil človeku, ko ga je ustvaril. (1. Timoteju 6:12, 19) Ali ni bolje, da si prizadevamo za večno življenje, kot pa za življenje, ki je minljivo in ne prinaša zadovoljstva?

Umetniška in človekoljubna prizadevanja niso dovolj

Veliko umetnikov si želi tako izpopolniti svoje delo, da bi dosegli stopnjo, ki bi, kot menijo, označevala popolnost v njihovi umetnosti. Sedanje življenje je za kaj takega prekratko. Ko je bil Hideo, umetnik, ki smo ga omenili v prejšnjem članku, v svojih 90-ih, se je še vedno trudil izpopolniti v slikarstvu. Četudi umetnik doseže stopnjo, ko je zadovoljen s svojim delom, pa takrat morda ne more več toliko ustvarjati, kot je lahko nekoč, ko je bil še pri močeh. Toda kaj če bi imel na voljo večno življenje? Samo pomislite, koliko možnosti bi imel, da bi postal še bolj spreten v svojem delu!

Kaj pa lahko rečemo o človekoljubnih prizadevanjih v življenju? Vsekakor velja pohvaliti posameznika, ki posveča pozornost revnim in svoja sredstva uporablja, da bi pomagal pomoči potrebnim. V Bibliji piše: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apostolska dela 20:35) Pokazati skrb za dobro drugih je zares lahko zadovoljujoče. Toda koliko lahko posameznik sploh doseže, pa četudi je temu delu posvetil vse življenje? V tem, kar lahko ljudje storimo, da bi drugim olajšali trpljenje, smo omejeni. Niti gore gmotnega bogastva ne morejo potešiti temeljne potrebe, za katero se večina ljudi ne zmeni in je v svojem življenju ne zadovolji. Katera potreba je to?

Nujno moramo zadovoljiti prirojeno potrebo

Jezus je v svojem govoru na gori omenil temeljno, prirojeno potrebo, ko je dejal: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, ker njihovo je nebeško kraljestvo.« (Matej 5:3) Glede na to, kar pravi Biblija, prava sreča ni odvisna od bogastva, slave, umetniških dosežkov oziroma človekoljubnih prizadevanj. Ne, odvisna je od tega, ali zadovoljimo naše duhove potrebe – potrebe po čaščenju Boga.

Apostol Pavel je tiste, ki niso poznali Stvarnika, spodbudil, naj ga poiščejo. Dejal je: »[Bog je] iz enega človeka [. . .] naredil vse človeške narode, da bi prebivali po vsem zemeljskem površju, ter je ljudem odmeril čase in ustaljene meje bivanja, da bi ti iskali Boga, celo tipali za njim in ga zares našli, čeprav v resnici ni daleč nikomur izmed nas. Od njega je namreč to, da živimo, se gibljemo in smo.« (Apostolska dela 17:26–28)

To, da zadovoljimo potrebo po čaščenju pravega Boga, je ključ do resnične sreče v življenju. Če zadovoljimo svoje duhovne potrebe, pa imamo tudi možnost, da dosežemo  ‚pravo življenje‘. Razmislite o zgledu Terese, ki je v svoji državi postala televizijska zvezda, saj je bila prva afroameriška igralka, ki je blestela v lastni enourni nadaljevanki. Toda kmalu je vse to pustila za seboj. Zakaj? Dejala je: »Prepričana sem, da je najboljša pot, ki jo človek lahko izbere v življenju ta, da se drži nasvetov iz Božje Besede.« Teresa svojega odnosa z Bogom ni hotela postaviti na kocko, tako da bi igrala v televizijski nadaljevanki, v kateri so poudarjali spolnost in nasilje. Umaknila se je očem javnosti, toda stopila je na pot resnično zadovoljujočega življenja, saj je polnočasno oznanjevala dobro novico o Božjem kraljestvu in tako skušala pomagati drugim, da bi z Bogom spletli dober odnos.

Njeno odločitev, da neha igrati, je eden od sodelavcev takole komentiral: »Bolelo me je srce, ko sem videl, da je zavrgla, tisto kar je po mojem mnenju imela. Toda očitno je našla nekaj večjega in boljšega.« Teresa je pozneje umrla. Toda po njeni smrti, je isti nekdanji sodelavec dejal: »Bila je srečna in to je največ, kar si v življenju lahko želite. Koliko nas je, ki bi lahko rekli isto?« Za tiste, ki jim je odnos z Bogom najpomembnejša stvar v življenju, a jih prehiti smrt, obstaja čudovito upanje, da bodo obujeni pod kraljestveno vlado. (Janez 5:28, 29)

Stvarnik ima z zemljo in s človeštvom na njej določen namen. Želi, da spoznamo ta namen in živimo večno v raju na zemlji. (Psalm 37:10, 11, 29) Sedaj je čas, da se še več naučite o Jehovu, Stvarniku nebes in zemlje, ter o tem, kaj vam je namenil. Jehovove priče na vašem področju vam bodo z veseljem pomagali, da si boste pridobili to spoznanje. Prosimo, poiščite jih ali pa pišite izdajateljem te revije.

[Slika na strani 5]

V čem je bogati mož iz Jezusove ponazoritve napačno razmišljal?

[Slika na strani 7]

Ali želite večno živeti v raju na zemlji?